Tiskane izdaje
Ljubljana – Tako Energetika kot Vodovod-Kanalizacija in Snaga so v pomladnih mesecih spremenili cene za izvajanje gospodarske javne službe. Uporabniki Energetike so podražitev že občutili, pri drugih dveh podjetjih nove cene veljajo od tega meseca in bodo vidne na julijskih položnicah.
Javnim podjetjem, povezanim v Javnem holdingu Ljubljana, lani ni uspelo ponoviti leta 2013, ko so vsa (vključno z LPP) poslovala pozitivno. Rezultat je lani »pokvarila« Energetika Ljubljana, ki je po letih visokih dobičkov ustvarila slabega pol milijona evrov izgube. Energetika je maja že podražila toploto, in sicer se je zvišal fiksni del cene. Povišanje je bilo precejšnje; kot so zapisali v javnem podjetju, se je priključna moč za gospodinjski odjem povišala za okoli 28 odstotkov (z 9553 na 12.251 evrov/MW/leto brez DDV). Cena variabilnega dela se ni spremenila, v Energetiki so tako izračunali, da se je skupna povprečna cena toplote povišala za dobrih šest odstotkov oziroma v primeru 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja za okoli dva evra na mesec.
Ostra konkurenca
Kot razlog za dvig cen so navajali tehnične in tehnološke spremembe na proizvodnih napravah in distribucijskem omrežju, ki so jih v preteklih letih izvedli zaradi okoljskih zahtev države in EU. Podražitev je sicer direktor Samo Lozej napovedal že pred letom dni, kmalu po prihodu na čelo Energetike, ki so ji lanskega januarja pripojili Termoelektrarno-Toplarno Ljubljana.
Prav leto 2014 je bilo prvo, ko je Energetika po letih večmilijonskih dobičkov končala v rdečih številkah. Izgubo v preteklem letu pripisujejo slabi prodaji vroče vode in plina, razlog pa naj bi bile visoke temperature, saj so to leto »zaznamovale najvišje temperature v času ogrevalne sezone«. Drugi razlog je konkurenca: »Na čedalje slabše pogoje poslovanja dodatno vpliva ostra konkurenca, ki vlada ne le med različnimi dobavitelji istih energentov, pač pa tudi med različnimi viri ogrevanja. Odjemalci so učinkovito informirani, njihove zahteve so vsak dan višje. Razlike v ceni, ki so največkrat na tretji ali četrti decimalki, postajajo ključnega pomena za ohranjanje ali pridobitve novih odjemalcev zemeljskega plina.« Čeprav zaradi dviga cen pričakujejo dodatnih 3,5 milijona evrov prihodkov, so načrti za letos slabi: v poslovnem načrtu so predvideli skoraj dva milijona evrov izgube.
Naj spomnimo, da se je Energetika za nakup deleža v Te-Tolu precej zadolžila. Medtem ko do leta 2011 ni imela dolgoročnih posojil, je znesek dolgoročnih finančnih obveznosti konec lanskega leta dosegel skoraj 19 milijonov evrov.
Nižje položnice Vo-Ke
Položnice Vodovoda-Kanalizacije (Vo-Ke), ki jih bodo razposlali v začetku prihodnjega meseca, bodo uporabnike bolj razveselile. Od 1. junija namreč veljajo spremenjene cene po posameznih postavkah, cene oskrbe s pitno vodo se nekoliko povišujejo, cene odvajanja in čiščenja odpadne vode pa se v primerjavi s preteklim obdobjem znižujejo. Po izračunu javnega podjetja naj bi bil povprečni skupni učinek spremembe cen za tri do pet odstotkov nižji končni znesek.
Vo-Ka je lani povečala prihodke v primerjavi s prejšnjim letom, pri čemer so ustvarili dobrih 600 tisočakov dobička. Glede na leto prej so povečali število priključkov na vodovodno omrežje za dobrih tristo (zdaj jih imajo 41.511), na kanalizacijsko omrežje pa za okoli 150 (priključkov je 28.014). V podjetju sicer ugotavljajo, da se je trend padanja prodaje pitne vode ter storitev odvajanja odpadne vode nadaljeval. Največje spremembe pa je prinesla uredba, na podlagi katere so začeli zaračunavati padavinsko vodo, poleg tega se storitve ravnanja z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) ne zaračunavajo več po količini izpraznjene vsebine, temveč po količini dovedene vode. Pri Vo-Ki ugotavljajo, da je uredba s tem naredila največji korak pri varstvu okolja, »saj posamezni uporabniki niso več zainteresirani, da bi plačevali praznjenje greznic in MKČN pri nepooblaščenem izvajalcu, zato se vsebina greznic ustrezno obdela oziroma prečisti na centralni čistilni napravi«.
Snaga brez sprememb
Po veljavni zakonodaji mora Snaga prav tako vsako leto izračunati cene. Tako se je s 1. junijem spremenil tudi cenik Snage, toda kot so sporočili iz javnega podjetja, spremembe ne bodo vplivale na vsote na položnicah. Podjetje, ki je lani drugič zapored poslovalo z dobičkom, je delni poračun presežka prihodkov nad stroški v višini skoraj 1,6 milijona evrov že izvedlo lanskega decembra, ko so uporabnikom izdali dobropis v znesku decembrskega računa.
Snaga je sicer lani zbrala nekaj ton več odpadkov kot leto prej (138.317 ton, predlanskim pa 135.759), a se je delež ločenih smeti znova povečal, zato je bilo odloženih odpadkov manj kot leta 2013 oziroma najmanj doslej (64.099 ton). Z 61-odstotnim deležem so tako presegli načrtovani delež ločeno zbranih odpadkov. »Brez uvedbe ločenega zbiranja bi bilo odlagališče nenevarnih odpadkov na Barju letos že polno, po sedanjih ocenah pa imamo dovolj odlagališčnega prostora do leta 2022,« so zapisali na Snagi. V podjetju kot pomembne mejnike preteklega leta omenjajo še odločitev za koncept nič odpadkov (zero waste) in napredek pri nadgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki naj bi bil končan in nared za poskusno obratovanje konec tega leta.
Snaga je z anketami ugotovila, da se zadovoljstvo med uporabniki povečuje, saj je bila ocena storitev 3,75 (od najvišje možne 5; leta 2013 je bila 3,49). To je sicer še vedno pod ciljem, ki so si ga zastavili pri oceni 4. Razloge za nedoseganje cilja vidijo v tem, da uporabniki spremembe sprejemajo postopoma. Pritožbe so se najpogosteje nanašale na ceno, frekvenco odvoza in (ne)vračanje zabojnikov s prevzemnih na zbirna mesta.
