Pot v mesto brez glave

Zaradi intenzivnega usmerjanja v turizem se funkcije v mestu vse bolj specializirajo za turiste.

Objavljeno
05. september 2016 16.14
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana - Da bo intenzivnejše usmerjanje v turizem prineslo blaginjo, je mogoče razbrati iz izjav političnih in ekonomskih nosilcev moči. Toda o mestih brez glave ne povejo nič, kot tudi ne o kršitvah delavskih pravic.

Na javnem zavodu Turizem Ljubljana so zadovoljni. Po lanskem rekordnem turističnem obisku bo takšen verjetno tudi letošnji. To pa, kot pravijo, »vpliva na več prihodkov iz naslova turizma, na splošno podobo destinacije v svetu in posledično na izboljšano ponudbo na več ravneh, ki dviguje kakovost bivanja«. Kaj pa po njihovem prispeva h kakovosti bivanja v mestu? »Da je Ljubljana bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, tudi poslovnih, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se podajajo v poslovne vode in v centru mesta odprejo prodajalno, saj so prepoznali tržno nišo«.

In ker je »zadovoljen prebivalec najboljši ambasador svojega mesta«, pravijo na zavodu, pri načrtovanju in promociji turizma po lastnih besedah upoštevajo predvsem želje in počutje prebivalcev. S pomočjo občinskega spletnega servisa Pobude meščanov so tako, kot med drugim poudarjajo, »poskrbeli za dodatno ocvetličenje mesta, popravili usmerjevalne table, trenutno je v postopku prenova vodnjaka na Mestnem trgu«. In vse to zato, ker si želijo, da »lokalni prebivalci zaradi razvoja turizma ne bi bili nezadovoljni, ampak bi živeli v simbiozi«.

Zabaviščni park

Da pa »Turizem Ljubljana nič ne prispeva k prenovi naših hiš«, je pred dnevi v elektronskem sporočilu, naslovljenem na ljubljansko redakcijo Dela, zapisal občan, ko je opozoril na pomanjkljivosti pri protipotresni zaščiti. Po njegovem se v okviru občinskega projekta Ljubljana, moje mesto stavbe »samo lepotiči«.

Tudi Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka in profesorica na filozofski fakulteti, meni, da je posluh za nekoga, ki v mestu prebiva, veliko manjši kot za dejavnosti, ki prinašajo denar. »Skupne, mestotvorne vsebine, kot so neprofitna stanovanja, se selijo na obrobje, medtem ko v središču narašča kratkoročno, turistično najemanje stanovanj prek portalov, kot je Airbnb. Odstopanja od zloščene, tržne usmeritve v središču, kot je Tovarna Rog, niso zaželena, očitno pa so toplo sprejete najrazličnejše komercialne, zabaviščarske vsebine, kot sta večerja na žerjavu ali vodni tobogan.« Središče mesta se po njenem tako spreminja »v kuliso, zabaviščni park«, toda ko se bomo tega končno zavedeli, pravi, bo mogoče že prepozno.

Rekordi in alarmi

Podobno kot so v strategijo o razvoju turizma zapisali na ravni države, sporoča tudi ljubljanska občina: ključni cilj je povečanje obsega turistične dejavnosti. Občinska oblast Ljubljano do leta 2020 vidi kot »mesto z visoko kakovostjo bivanja in prijetno atmosfero za vse njene prebivalce, obiskovalce in turiste«, ki bo »na mednarodnem trgu prepoznana kot doživljajsko bogata evropska turistična destinacija, mesto za aktivna in romantična doživetja in poslovna srečanja skozi vse leto«.

Samo v juniju in juliju so pri Turizmu Ljubljana našteli nekaj manj kot 300 tisoč turističnih prenočitev, pri čemer so to podatki le za okoli tri četrtine nastanitvenih zmogljivosti v mestu, katerega središče šteje 25 tisoč prebivalcev. V zgolj enem dnevu je bilo denimo skoraj pet tisoč prenočitev.

Da vsako leto govorijo o rekordni sezoni, medtem ko se v sindikatu turizma in gostinstva vsako leto zaman trudijo zvišati plače, pa opozarja njegova sekretarka Karmen Leban. »Nizke plače delavcev v turizmu, ki so v povprečju med najnižjimi v Sloveniji, razen v tekstilni panogi, so alarm, da bo treba marsikaj spremeniti.« Opozarja, da se mladi zaradi nizkih plač in neugodnega delovnega urnika vse redkeje odločajo za nosilne poklice v tej panogi, kot so kuhar, natakar in sobarica. »Letos smo bili priča enormnemu pomanjkanju delavcev, kar hkrati pomeni, da so redno zaposleni toliko bolj obremenjeni.« Na delo v Avstrijo je samo letos odšlo deset kuharjev in prav toliko natakarjev iz Portoroža, tudi v Ljubljani, kot pravi Lebanova, je fluktuacija precejšnja. »Gostilne in restavracije zaposlujejo za določen čas in sklepajo pogodbe s samostojnimi podjetniki, toda to je izigravanje zakonodaje.«

Na inšpektoratu za delo so v zadnjem poročilu za leto 2015 zapisali, da so največ kršitev glede pogodb o zaposlitvi ugotovili pri delodajalcih v gradbeništvu, takoj za njimi je gostinstvo. »Če obravnavamo število kršitev na normirano število nadzorov, lahko ugotovimo, da je bilo največ kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu ugotovljenih v dejavnosti gostinstva.«
Tudi letos bodo v sindikatu pozvali k zvišanju plač v gostinstvu in turizmu, da »bi se vsaj delež pogače vrnil tistim, ki so zanjo najbolj zaslužni«, pravi Lebanova. »Toda potem bodo delodajalci tako ali tako spet rekli, da tako rekordna sezona pa spet ni bila; turistov da je sicer več, a trošijo manj.«

Turistifikacija

Da se zaradi intenzivnega usmerjanja v turizem in s tem povečanega obiska turistov funkcije v mestu vse bolj specializirajo za turiste, proces tako imenovane turistifikacije pojasnjuje prostorski sociolog Matjaž Uršič s fakultete za družbene vede. »To pomeni, da se izrinjajo funkcije, ki so bile prej v nekem drugem ravnovesju, namenjene za potrebe različnih družbenih skupin, zdaj pa se vrinja vse večji nabor storitev, infrastrukture in ponudbe, ki je namenjen turistom.« Kot »ekstreme« pri tem navaja Barcelono in Bilbao, v katerih se je začela spreminjati celotna struktura mesta in je center postal monofunkcionalen, prebivalci pa se izseljujejo. »To so posledice gentrifikacijskih procesov, tudi turistične gentrifikacije,« pravi Uršič. »Ljubljana je na točki, ko se pospešeno usmerja v turizem in ima zelo povečan obisk turistov, toda hkrati smo se začeli zavedati negativnih posledic. Zdaj se bo moralo mesto odločiti, v katero smer bo šlo: ali v ekstrem ali pa v omejevanje negativnih vplivov turistifikacije,« meni sociolog.

»V trenutku, ko se bolj splača oddati stanovanje v najem turistu kot prebivalcu mesta - in to revnejšemu, kajti večina tistih, ki najemajo, si nakupa stanovanja ne more privoščiti - je to problem. Ljudje se začnejo odseljevati,« je pred časom za Delo opozoril arhitekt in zgodovinar Luka Skansi. Po njegovem sicer slovenskega glavnega mesta to v takšnem obsegu ne more doleteti, toda dogajanje v evropskih mestih je po njegovem vendarle opomin.

Evropska prestolnica

»Občutek imam, da prebivalci skoraj ne uporabljamo več centra mesta,« razmišlja Beti Žerovc. »V centru usiha ponudba, namenjena lokalnim prebivalcem, vse manj je recimo trgovin s povsem osnovnimi potrebščinami.« Po njenem je skrb vzbujajoče, da »razmišljanje o širjenju ponudbe za turiste trenutno krepko prekaša razmišljanje o tem, kakšni so negativni učinki turizma na mesto in njegove prebivalce«. Strinja se, da je treba proteste prebivalcev proti turistifikaciji v številnih evropskih mestih vzeti kot jasno opozorilo in da apetiti po stalno rastočem turističnem dobičku ne bi smeli narekovati tempa razvoja mesta. »Središče Ljubljane je zelo majhno in zato še toliko bolj občutljivo. Kaj bo, ko ga bomo povsem razprodali v turistične namene? Bo to mesto brez glave?«

Ljubljanska občina, ki se letos ponaša z nazivom zelena prestolnica Evrope, s pomočjo katerega tudi vabi turiste, se zdaj poteguje še za enega, in sicer za evropsko prestolnico kulture 2025. Če ji ne bi uspelo, so ji v zadrugi Urbana, samoorganizirani platformi, ki v glavnem mestu deluje od leta 2010, pred časom, ko je bil znova negotov obstoj rogovske skupnosti, podelili še enega - evropska prestolnica avtonomnih prostorov. Naziv si mesto po njihovem zasluži »zaradi dolge tradicije skvotov kot primerov dobre prakse, ki so lokalnemu prebivalstvu odpirali prostore avtonomnega delovanja ter se uspešno postavljali po robu projektom poblagovljenja naših življenj in tako sploh omogočili obstoj lokalcev na elitnem otoku v središču mesta«. Naziv gre po njihovem tudi Ljubljančanom, ker jim je »kljub intenzivni gentrifikaciji, ki javne površine spreminja v sterilne turistične kulise«, uspelo ostati v centru mesta.