Delavci Snage pridejo in grejo

Število agencijskih delavcev pri »največjem slovenskem podjetju za ravnanje z odpadki« se povečuje.

Objavljeno
16. februar 2018 14.15
Posodobljeno
17. februar 2018 07.00
Delavci Snage ob močnem sneženju v Ljubljani, Slovenija 30.januarja 2015.
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana - »O tem nočem govoriti,« je povedal komunalni delavec, medtem ko je v obleki javnega podjetja Snaga, a zaposlen pri zasebni kadrovski agenciji Kariera, praznil enega od zabojnikov v središču mesta. Za Snago ne dela dolgo, je odvrnil, delovni pogoji pa da so vendarle boljši kot pri tistem, kar je delal prej, ko mu je kot samostojnemu podjetniku po plačilu prispevkov in davkov komaj zneslo skozi mesec.

Tudi njegov sodelavec, prav tako zaposlen pri kadrovski agenciji, čeprav že več let dela za Snago, je pogovor o razmerah pri tem javnem podjetju zavrnil. Je zadovoljen? »V redu je,« je kratko odvrnil. »Zdaj je tako, da se službe ne išče več, ampak ta poišče tebe, in ni druge,« pa je na kratko, po tem, ko je tudi on zavrnil pogovor, povedal še en delavec, prav tako zaposlen pri zasebni agenciji, a v obleki javnega komunalnega podjetja, »največjega slovenskega podjetja za ravnanje z odpadki«.

Zadnji dan lanskega leta je bilo v Snagi 115 agencijskih delavcev. Pred skoraj desetimi leti je bilo njihovo število devetkrat nižje. Po drugi strani število redno zaposlenih pada; pred skoraj desetimi leti jih je bilo 479, danes 375. Medtem ko preostala podjetja v Javnem holdingu Ljubljana, kot so od tam sporočili, »ne zaposlujejo najetih delavcev«, je Snaga prvo pogodbo z agencijo »za posredovanje dela uporabniku« sklenila leta 2008. Od leta 2012 ji agencijske delavce zagotavljajo pri Karieri.

Sezonskost, ki to ni

Da so »sprejeli poslovno odločitev«, da se opravljanje del in nalog zagotovi z najemom delavcev preko agencije, pojasnjujejo pri Snagi. Kot pravijo, združujejo »dve vrsti zaposlenih«, in to »zaradi prilagodljivosti, ki omogoča nemoteno opravljanje storitev, in sezonskosti«. Od aprila do oktobra potrebujejo dodatne delavce za delo na javnih zelenih površinah, medtem ko med oktobrom in aprilom, kot dodajajo, zanje nimajo dela. Tudi dejavnost odvoza odpadkov je po njihovem »deloma sezonska, saj glede na letni čas spreminjajo pogostost odvoza bioloških odpadkov«.

Toda v Delavski svetovalnici opozarjajo, da je agencijsko delo v Snagi »vse bolj vpeto v stalno opravljanje delovnih nalog v podjetju«. To hkrati potrjuje tudi trditev podjetja: »Napoteni delavci opravljajo dela komunalnega delavca ter voznika komunalnih vozil in strojev v različnih Snaginih enotah, in sicer izvajajo dela pri urejanju zelenih površin, čiščenju javnih površin, odvozu odpadkov ter opravljajo delo na odlagališču odpadkov.« Vse to so namreč po statutu podjetja tudi njegove osnovne zadolžitve.

»Število agencijskih delavcev se povečuje na delovnih mestih, ki zadevajo osnovne dejavnosti Snage,« opozarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. »In tudi, kako je nekdo lahko agencijski delavec pri Snagi pet let, to je vendar začasna oblika dela.«

Rešitev je enostavna, so pred časom v javnem pozivu, ki so ga poslali Snagi, zapisali pri Delavski svetovalnici: Neposredno zaposlite vse »najete« delavce, ki jih trenutno »uporabljate«. Po njihovem je namreč »izjemno težko argumentirati podatek, da je kar četrtina delovne sile sezonske, in to že kar nekaj let, na istih delih«.

Foto: Jure Eržen, Delo

Podobno meni tudi sindikalist Stane Novak iz KNSS Snaga. »Vsak delavec, ki pride v Snago, je verjetno vesel vsakršne zaposlitve, vemo pa, da so agencijski delavci na milost in nemilost prepuščeni samim sebi,« pravi sindikalist. Podatkov o agencijskih delavcih sicer pri sindikatu nimajo, ker da se s tem doslej niso ukvarjali. »Rečeno pa nam je bilo, da je v podjetju ustavljeno zaposlovanje in da se bo delalo z najeto delovno silo.« Vsa javna podjetja, povezana v Javnem holdingu Ljubljana, so leta 2016 poslovala pozitivno, z izjemo Snage.

Trend

O trendu, ki ga spremljajo pri večjem številu delodajalcev, govori Lidija Jerkič, ki vodi krovno zvezo svobodnih sindikatov. »Gre za prenašanje stroškov dela v stroške storitev, pogosto tudi skupaj s kadrovskimi funkcijami delodajalca,« opozarja sindikalistka. »Agencijsko delo je sicer dopustna, vendar začasna oblika dela, predvidena za zaposlovanje v primerih izjemoma povečanega obsega dela, ki pa v realnosti prerašča v trajne oblike.« Jerkičeva je sicer prepričana, da če se agencijsko delo izvaja v skladu z zakonodajo, nima posebnega vpliva na tiste, ki so neposredno zaposleni. »Ker pa velikokrat ni tako, pomenijo pogosto dumping delovne sile, sredstvo za izsiljevanje v smislu, bodo pa oni namesto vas in tudi dodatne obremenitve, ker kvaliteta dela pogosto ni ista.« Glavna sindikalistka meni tudi, da bi bilo zlorab manj »ob bolj doslednem izvajanju nadzora in kaznovanja, hkrati bi bile takšne oblike dela manj zanimive, saj v primeru spoštovanja določil zakona niso nič cenejše«.

Podatki za Snago kažejo naslednje: po kolektivni pogodbi sta izhodiščni plači za komunalnega delavca in voznika komunalnega vozila - to sta deli, za katera pri Snagi »uporabljajo« agencijske delavce - 779 in 982 evrov. Toda iz javno odstopnih podatkov v bazi Erar je razvidno, da je Snaga zasebni kadrovski agencije Kariera, registrirani za »posredovanje začasne delovne sile«, od leta 2014 izplačala skupno skoraj šest milijonov evrov in pol, in je njen največji plačnik v državi. Samo decembra lani, ko je bilo pri Snagi 115 agencijskih delavcev, so Karieri nakazali nekaj več kot 235 tisoč evrov, kar bi v grobem pomenilo, da so za vsakega delavca plačali približno dva tisoč evrov mesečno. Toda komunalni delavec, ki smo ga srečali med opravljanjem dela v središču mesta, je povedal, da na bančni račun prejme okoli 900 evrov. »Agencija kot taka ne zagotovi delovne opreme, zagotovi pa delavca. Toda ali to pomeni, da Kariera na delavca pri Snagi zasluži približno 500 evrov,« se sprašuje Goran Lukić.

»Jasno je, zakaj gre. Gre za posojanje delavcev, in to je biznis, nič drugega,« opozarja. »Po zakonu imajo sicer agencijski delavci enake pravice kot neposredno zaposleni, toda zakaj se jih potem raje ne zaposli neposredno? Odgovor leži v tem, da se uporabnik tako znebi odgovornosti in ni več delodajalec, ampak je uporabnik.«

Foto: Jure Eržen, Delo

Lukić govori o trendu tudi fizično ločenih delavcev prvega in drugega reda. »So zaposleni prvega reda, ki delajo dopoldne, potem delavci drugega reda, agencijski, ki pa delajo izključno zvečer ali pa v nekih drugih enotah. Sindikalno organiziranje je tako zelo oteženo.« Lidija Jerkič ocenjuje, da število agencijskih delavcev ne seže preko pet odstotkov vsega članstva ZSSS. »To je za sindikate nov izziv, saj gre za eno od netipičnih oblik zaposlitve, kjer je običajno fluktuacija večja, ljudje pa bolj v razmerju odvisnosti.«

Namesto trga dela – trgovina z delovno silo

Ko je raziskovalka Maja Breznik v zadnji lanski številki revije Javnost analizirala »podizvajalstvo«, je ob tem zapisala: Delavci, ki so vanj vključeni, so ločeni ne samo od produkcijskih sredstev, temveč tudi od trga dela, saj do njega dostopajo samo preko »pogodbenikov«. To pa, kot ugotavlja, pomeni, da v kapitalizmu ne obstaja trg dela, temveč trgovina z delovno silo. »Delavcem, ki prodajajo svojo delovno silo posrednikom, se morda ne godi bolje od sužnjev, a so formalno svobodni. Četudi ohranijo osebno svobodo, jih doleti družbena smrt. Posredniki jih pošiljajo od enega delovnega mesta do drugega, ne morejo zgraditi poklicne identitete in nihče jih nima za tovariša. Nasproti sebe tudi več ne vidijo poosebljenega kapitala, konkretnega moža s frakom in cilindrom, da bi se z njim pogajali in upirali: nasproti je brezimen abstraktni teror kapitala v mnogih pojavnih oblikah.«

Trgovina z delovno silo je, kot zaključi Maja Breznik, utemeljila sistem izkoriščanja na vseh ravneh družbe, med vsemi sloji prebivalstva. To pa po njenem zadeva predvsem delavska gibanja, če hočejo vprašanje sodobne trgovine z delovno silo postaviti kot političen problem.

Pri Snagi, ki je v zadnji strateški načrt zapisala, da je »v središču vsega, kar počnemo, človek«, za zdaj ni videti, da bi agencijske delavce neposredno zaposlili, kot so jih k temu pozvali v Delavski svetovalnici. Morda pa bo v eni prihodnjih številk njenega podjetniškega glasila mogoče prebrati tudi kaj o družbenih protislovjih in krivicah, ko gre za agencijsko delo. Na »bedne in suženjske razmere«, v katerih nastajajo »naše vsakodnevne dobrine«, je namreč v uvodniku zadnje spomnil prav Snagin direktor Janko Kramžar.