Prenova Slovenske ceste: Vprašljivo sobivanje pešcev in voznikov LPP

Ljubljana – Prenova okoli 400 metrov dolgega dela Slovenske ceste bo, kot kaže, precej dražja, kot so na ljubljanski občini načrtovali pred slabim letom. Do roka je prispelo sedem ponudb gradbincev za izvedbo del, ki se gibajo med 5,2 in 7,9 milijona evrov.

Potem ko so na Mestni občini Ljubljana septembra lani ob zaprtju odseka med Gosposvetsko in Šubičevo za osebna vozila vrednost stalne prenove tega dela ocenjevali na tri milijone evrov, imajo zdaj v proračunu za to investicijo predvidenih 4,26 milijona (1,91 v letošnjem, ostalo pa naj bi zagotovili prihodnje leto). Temu je treba prišteti še 280 tisočakov, ki jih je za ta projekt namenilo javno podjetje Vodovod-Kanalizacija.

To je še vedno precej manj, kot znaša najcenejša ponudba za izvedbo gradbenih del, ki je na MOL prispela do včerajšnjega roka. To je oddalo podjetje Makro 5 gradnje in znaša 5,23 milijona evrov. Sledijo družba Kostak, ki bi za dela računala 5,87 milijona, Hidrotehnik s ponudbeno ceno 6,27 milijona, VOC Celje s 6,60 milijona, KPL s 6,93 milijona ter Gorenjska gradbena družba in Komunalne gradnje, ki bi za dela zaračunali 7,92 milijona evrov (vsi zneski vključujejo DDV). Na MOL bodo morali prihodnje dni pregledati, ali so ponudbe popolne in ponudniki izpolnjujejo vse pogoje, nato pa bodo poskušali v pogajanjih cene znižati. A glede na zadnje izkušnje vsaj od cenejših ponudnikov ni pričakovati velikih popustov, tako da bo morala občina najverjetneje zagotoviti dodatna sredstva. Tako je težko napovedati, kdaj bi se dela, za katera bo imel izbrani izvajalec na voljo tri mesece in pol, lahko začela.

Prometni režim bo tudi po prenovi ostal nespremenjen – dostop za motorna vozila bo omejen na javni promet, dostavo, stanovalce s posebnimi dovolilnicami in obiskovalce hotela. Načrt arhitekture, ki so ga pripravili štirje biroji (Dekleva Gregorič arhitekti, Sadar Vuga, Scapelab in 2K Arhitektonski ured iz Zagreba), predvideva, da bo s prenovo »tranzitni koridor spremenjen v osrednji javni prostor glavnega mesta«. Umik osebnega motornega prometa omogoča širitev programov, z ohranitvijo avtobusnega prometa in dostave pa se delno ohranja »zgodovinski značaj prometnice, ki napaja mestno središče«. Ključen razpoznavni element prenovljene Slovenske bo drevored na vzhodnem robu ceste. Zasajenih bo skupno 74 dreves cercidifil oziroma katsura (Cercidiphyllum japonicum) v razmaku petih metrov – večje bo le v križišču s Čopovo ulico. Ob drevoredu je predviden prostor za gostinske vrtove na skupni površini 421 kvadratnih metrov.

Avtobusi, pešci, kolesarji

Predvidena je razširitev pločinka z vzpostavitvijo deljene uporabe za pešce in kolesarje na obeh straneh ceste ter izenačeni ravni pločnika in cestišča, s čimer se bo prostor vizualno povezal. Robnikov tako ne bo več, bo pa površina za pešce in kolesarje od tiste za motorni promet ločena z izbiro tlaka – za osrednji del je predvidena monolitna betonska plošča, stranski pasovi za pešce in kolesarje pa bodo tlakovani, so predvideli arhitekti. Predvidena je tudi rekonstrukcija križišč z Gosposvetsko in Dalmatinovo ter s Šubičevo.

Na območju bodo tudi različni elementi urbane opreme: 27 lesenih klopi-otokov, dolgih tri in širokih dva metra, bo postavljenih v iztek Tomšičeve in Štefanove ulice, na ploščadi Ajdovščina in pred Figovcem ter pred knjigarno Konzorcij. Potniki bodo pred Konzorcijem, v izteku Cankarjeve ulice ter na ploščadi Ajdovščina in pred Figovcem, stojala za kolesa pa v iztekih Šubičeve, Tomšičeve, Cankarjeve in Puharjeve, na ploščadi Ajdovščina in v izteku Čopove pri Pošti. Postavili naj bi tudi dva kolesarska števca. Nekaj sprememb bo prav tako v avtobusnem prometu. Na Ajdovščini (proti severu) bo dodatno postajališče, vsa štiri postajališča pa bodo opazno večja – nadstrešnice bodo dolge kar 39 metrov. Bodo pa postajališča oziroma peroni, kot so jih poimenovali, nekoliko dvignjeni nad enotnim nivojem celotnega tlaka.

Bo LPP še manj konkurenčen?

Prav sobivanje med pešci in avtobusi pa že zbuja več pomislekov. Kot smo že pisali, pri Pošti semafor ni več predviden. Spomnimo, po septembrskem zaprtju Slovenske je občina semaforje najprej ugasnila, a jih kmalu spet prižgala, saj je bilo konfliktov preveč. Po tem delu Slovenske namreč vozi kar 14 prog LPP, mnoge med njimi so med najbolj frekventnimi. Na MOL na nekatere pobude občanov, da je tak poseg nesmiseln, saj se je že pred slabim letom izkazal za neuspešnega, odgovarjajo, da gre za »območje za pešce, kjer bo dovoljen omejen lokalni promet«, da bo šlo za tako imenovane »shared spaces, kjer bo imel prednost pešec in semafor ne bo več potreben« in še: »Če je dovolj strpnosti, mestni promet ni konflikten do ostalih udeležencev«.

A pri Slovenski cesti ne moremo govoriti o sistemu shared space (eden od možnih prevodov je skupni prometni prostor), pravi predstojnik Prometnotehniškega inštituta pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Peter Lipar. Za tako ureditev, dodaja, je značilno, da tam ni nobenih prepovedi, vozijo se lahko vsi, možno je parkiranje: »Tam se lahko dogaja popolnoma vse, a tako, da se udeleženci v prometu sproti med sabo sporazumevajo, kar pomeni, da več kot 15, 20 kilometrov na uro ni mogoče voziti.« V takih sistemih je še posebej pomemben očesni stik med udeleženci. V Sloveniji še nimamo primera shared spacea, še najbližje nam je v Gradcu. Tudi sam je skeptičen glede ukinitve semaforjev: »Mislim, da bodo potrebni. Druga možnost je, da se vse voznike LPP nauči, da morajo dati pešcem prednost. Vendar to ne gre v koncept splošnega sistema javnega prometa, ki hoče biti konkurenčen ostalemu prevozu, torej mora imeti fiksne vozne rede in se od postaje do postaje pripeljati v določenem času. Ustavljanje pešcem in kolesarjem pa seveda znatno poveča potovalni čas. Če imaš semaforje, lahko glede na to predvidiš potovalni čas in urnik, kar je osnova za resen javni prevoz.«

Po naših informacijah sicer na MOL razmišljajo, da bi sčasoma nekatere izmed linij LPP preusmerili na druge ceste. A šlo naj bi za dolgoročne načrte, na LPP so v zvezi s tem skrivnostni: »Preusmeritev linij je večji poseg v prometno okolje mesta. Treba ga je proučiti in na izsledkih analize podati predlog. V tem primeru vas bomo o podanem predlogu obvestili.«

Drugi odseki

Načrt arhitekture nakazuje tudi usmeritve prenove južnega in severnega odseka Slovenske (do Aškerčeve in do Tivolske): osebni promet naj bi bil na voznih pasovih skupaj z javnim prometom. Tako bi pridobili prostor za pešce in kolesarje pa tudi drevored, predviden po celotni trasi Slovenske, bo pa to najverjetneje malce upočasnilo avtobusni promet. Kdaj bosta urejena ta dva odseka, še ni znano; na MOL pravijo, da bodo letos urejali samo osrednji del Slovenske ceste.