Prenova stadiona ŽAK naj bi se začela v letu dni

Ljubljana – Glavno mesto in Slovenske železnice so sklenili poravnavo, s katero bo šišenski atletski stadion ŽAK končno v celoti prešel v občinsko last. Kot napovedujejo na občini, bi se prenova propadajočega objekta lahko začela v enem letu.

Slovenske železnice so imele v lasti štiri parcele na območju atletskega stadiona ob Milčinskega ulici. Kot piše v sodni poravnavi (veljavna je od poletja, vendar sprememba še ni vpisana v zemljiško knjigo), to v naravi predstavlja 40 odstotkov celotnega kompleksa stadiona ŽAK. Železnice so že pred časom proti javnemu zavodu Šport Ljubljana vložile tožbo zaradi izpraznitve poslovnih prostorov na Žaku in plačila več sto tisoč evrov uporabnine od leta 2009. S poravnavo so priznale lastninsko pravico občini na omenjenih štirih parcelah, in sicer »iz naslova zasledovanja javnega interesa, saj gre za objekte javnega pomena, skladno z določili zakona o športu«. Umaknile so tudi tožbo proti Športu Ljubljana.

Tako prenova dotrajanega objekta, ki jo župan Zoran Janković napoveduje že od leta 2010, vendarle postaja bolj realna. Vodja mestnega oddelka za šport Marko Kolenc je povedal, da bodo letos izdelali dokument identifikacije investicijskega projekta in v rebalansu proračuna zagotovili sredstva za izvedbo projektov. Trenutno v proračunu za ta projekt namreč ni predvidenega denarja. »Načrtujemo prenovo glavnega stadiona in gradnjo atletske dvorane s spremljevalno infrastrukturo. Sredstva se bodo zagotavljala iz občinskega proračuna. Prenovo bi lahko začeli v enem letu,« je dejal Kolenc. Občina je obrise projekta atletske dvorane ŽAK v Šiški sicer predstavila že pred dobrimi tremi leti na nepremičninskem festivalu v Cannesu. Takrat so v brošuri zapisali, da naj bi imela dvorana 2500 sedežev, za 15 milijonov evrov pa naj bi bila zgrajena v javno-zasebnem partnerstvu. Ker so zdaj za financiranje predvidena le proračunska sredstva, je pričakovati, da bo projekt manj obsežen in cenejši.

Vseslovenski športni projekt

Pri atletski zvezi so veseli, da se je začel projekt prenove atletskega stadiona in gradnje atletske dvorane v Ljubljani, »ki sta ključnega pomena za prihodnost atletike v Sloveniji«. Po besedah predsednika zveze Gregorja Benčine si sami že desetletje prizadevajo za izvedbo tega projekta, a kot nosilec panožne politike lahko sodelujejo le kot svetovalec pri vsebinski zasnovi, saj je gradnja športnih objektov v domeni države in občine.

»Stadion ŽAK je zaradi starosti v zelo slabem stanju, trenutno je neustrezen za izvedbo tekmovanj in le pogojno ustrezen za izvedbo trenažnega procesa. Z uresničitvijo celotnega projekta bi Ljubljana dobila infrastrukturo, s katero bi lahko kandidirala tudi za organizacijo večjih atletskih prireditev, poleg tega bodo slovenski atleti pridobili krožno stezo, kjer bodo lahko kakovostno trenirali v zimskem obdobju. Ta infrastrukturni projekt je namreč zelo pomemben za celoten sistem reprezentanc, ki bodo lahko objekte uporabljale za priprave, tekmovanja in druge aktivnosti,« pravi Benčina. Na vprašanje, ali atletska zveza že sodeluje z ljubljansko občino pri vsebinski pripravi projekta, ni konkretno odgovoril, zapisal je, da bodo po svojih močeh vplivali na prioritetnost projekta v okviru krovnih domačih in mednarodnih organizacij, saj gre za »izjemno pomemben vseslovenski infrastrukturni športni projekt, kakršnega v državi trenutno nimamo«.

Trda steza lomi kosti

Da bi k snovanju projekta prenove povabili tudi uporabnike objekta, pa si želijo v atletskih klubih. Albert Šoba, sekretar atletskega društva Mass Ljubljana, je povedal, da doslej niso dobili še nobenih uradnih informacij – ne o prenosu lastništva ne o načrtih za prenovo. Kratkoročno zaradi prenosa lastništva v klubu ne pričakujejo sprememb, saj so že doslej del najemnine plačevali Športu Ljubljana, medtem ko jim je delno izvajanje programa financiralo mesto. Šoba pa upa, da se bodo uresničile napovedi o prenovi objekta. »To je katastrofalen stadion, steza je iz leta 1986, trda kot kamen, na njej se lomijo kosti, veliko je 'stres fraktur'. Uporabljamo jo, ker pač nimamo druge.«

Občina jih kot uporabnikov (še) ni povprašala o njihovih željah in predlogih za prenovo. »Na žalost je tako, da nas nihče nič ne vpraša, nam nič ne pove, kot da nas ni, kot da smo zrak.« Šoba pravi, da se bojijo predvsem tega, da jim med obnovo ne bi omogočili normalnega treninga: »Ljubljanska atletika nima nobenega nadomestila za ta stadion, zato upam, da ne bodo hkrati kopali steze na glavnem in tiste na pomožnem stadionu. Če nam vzamejo eno leto treninga, bi nam uničili marsikaj.«

Tudi sam je vesel načrtov za gradnjo dvorane, saj je »v sodobnem svetu brez krožne dvorane težko govoriti o razvoju atletike, poleg tega smo ena redkih evropskih držav brez take dvorane«. Predlagal pa bi, da se občina najprej loti prenove zunanje steze, ki bi se jo po njegovi oceni dalo obnoviti hitro in razmeroma poceni. »Potem bi se čim prej lotil gradnje krožne dvorane. Nikakor pa ne bi podiral tribune, pod katero je zdaj ravna stometrska dvorana, ampak bi jo saniral, da ne bi več puščala, in jo priključil krožni dvorani, da bi nastala neka celota.« Sogovornik zaključuje, da bi bilo vsekakor dobro, da bi občina v proces načrtovanja vključila vse uporabnike objekta.

Stadion ŽAK je sicer le ena od več točk poravnave med MOL in SŽ. V občinsko last bodo prešle še nekatere parcele na območju Letališke ceste, ki naj bi jo razširili, po drugi strani bodo SŽ lahko vpisale lastninsko pravico na zemljiščih na območju kontejnerskega terminala v Mostah. Občina je tudi umaknila tožbo proti železnicam (ki jo je sicer na prvi stopnji izgubila) zaradi prodaje parcel na območju džamije. »Po navedeni sodni poravnavi so urejena vsa medsebojna razmerja, tako da stranke te sodne poravnave nimajo ena do druge nobenega zahtevka več,« so zapisali na občini.