Tiskane izdaje
Ljubljana – Sanacija območij v mestni občini, ki jih je prizadel žled, se bo vlekla bistveno dlje, kot smo predvidevali. Ozka grla so namreč število usposobljenih obrezovalcev poškodovanega drevja, razpoložljiva mehanizacija in tudi organizacija dela. To se najbolj vidi na Ljubljanskem gradu.
Ob ogledu terena v sredo dopoldne smo namreč ugotovili, da ne drži navedba na občinski spletni strani, da je bilo odstranjeno drevje na vseh poteh, razen na Študentski poti. Štorov, vej, nalomljenih in visečih dreves je veliko povsod po Gradu, na gozdnih in travniških površinah, pa tudi na vseh uradnih in neuradnih poteh.
Ob Cesti slovenskih kmečkih uporov smo sicer opazili dva velikanska Tisina zabojnika, polna vejevja, ter tovornjak, ki je pripeljal tretjega, praznega. Motornih žag ni bilo slišati, prav tako v okolici Šanc in Orlovega vrha nismo videli nobenega sekača. Smo pa zato srečali več skupin predšolskih otrok, ki so po gozdni poti ob omenjeni glavni cesti na Grad hodili mimo polomljenih vej in zloženih hlodov proti Šancam. Tudi pri samem obzidju smo opazili, da so s poti odstranili polomljene breze, ne pa še vseh visečih vej ob tamkajšnjih stopnicah.
Povsod po malo ni nič
Navedeno pomeni, da bodo na grajski grič prihajali večkrat na isto mesto in nekaj odstranjevali vsakič po malem. Pri njihovem delu je očitno videti pomanjkanje sistematičnosti. Zdaj ko so skoraj povsod vsaj provizorično odstranili večino nevarnih dreves ali vsaj preprečili njihovo drsenje po strmem pobočju, pa bi se morali dejavneje lotiti posameznih mikrolokacij. In jih seveda očistiti do konca. Toda za tako nalogo ne bo zadoščalo, da si bodo z drugimi območji po Ljubljani delili vsega pet avtodvigal, štiri tovorna vozila z grabežem, dva traktorja z grabežem, sedem poltovornjakov, 20 obrezovalcev in 75 delavcev.
Rešitev udarniške akcije?
Da bi se kaj poznalo, bi bilo treba izvesti več ciljnih udarniških akcij. Pri tem bi strokovnjaki na nekem predelu, denimo Orlovem vrhu na jugovzhodnem delu Gradu, požagali vsa polomljena drevesa, ki jih ni mogoče več rešiti, jih razžagali, nato pa bi aktivirali več sto ali tisoč prostovoljcev. Zadnje bi poslali le tja, kjer ni prestrmo in je zelo majhna verjetnost poškodb pri delu. Tako bi, denimo, slabih šeststo zaposlenih v mestni upravi, skavti, taborniki, člani raznih društev in drugih organizacij, ki iz mestnega proračuna dobivajo plačo ali letne dotacije za svoje programe, na roke v zelo kratkem času na dogovorjena zbirna mesta zložilo vse ostanke dreves, ki bi jih nato sproti odvažali tovornjaki KPL, Snage, Tise, vojske, Darsa ...
Pri zahtevnejših sanacijskih opravilih pa bi lahko aktivirali še prostovoljne in poklicne gasilce (zlasti tiste z izpitom za delo z motorno žago), alpiniste, jamarje, vso razpoložljivo mestno in državno mehanizacijo. Ne gre namreč pozabiti, da se nam bliža praviloma neugodno aprilsko vreme z dežjem, ko je delo na višini in razmočenih tleh veliko nevarnejše kot v sušnejših obdobjih. Delo bo namreč treba kmalu prekiniti tudi zaradi spomladanske rasti, ko bi lahko v mestnih gozdovih naredili več (dodatne) škode kot koristi.
Prevelik optimizem
Po sanacijskem načrtu mestne občine so do 11. marca odpeljali 15.000 kubičnih metrov vejevja – to je približno tisoč voženj – in (le) 750 kubičnih metrov hlodovine. To pa še ne pomeni, da bo uresničen po napovedih. Ob zdajšnjem tempu bo najbrž le za urbani del mesta, ki naj bi bil očiščen do srede aprila. Brez množičnih akcij grajski hrib zagotovo ne more biti očiščen do maja, še manj pa je verjetno, da bodo do konca jeseni vsi parkovni gozdovi. Sploh če drži podatek, da večina komunalcev svoje delo konča ob 15. uri, čeprav je svetlo še do 18. ure. Je pa res, da bi jim potem morali plačevati nadure ali zagotavljati proste dneve.
