Ljubljana – Ribiška družina Barje, ki ima državno koncesijo tudi za upravljanje voda sredi Ljubljane, ima z MOL hude težave, saj ji ta želi odvzeti pravico upravljanja ribnika Tivoli in jo prenesti na Snago kot izbrano upravljavko krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib. Zato je že 26. oktobra lani na ustavno sodišče poslala ustavno pritožbo.
Čeprav je od vložitve pobude za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti mestnega odloka o krajinskem parku Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib minilo že več kot sedem mesecev, od ustavnega sodišča ne Ribiška zveza Slovenije (RZS) ne RD Barje doslej še nista prejela niti obvestila, kdaj bi lahko njuna skupna pritožba prišla na vrsto.
Vsebina pritožbe
V pobudi za oceno ustavnosti omenjenega mestnega odloka so se pritožili na 42. člen, ki določa, kdaj začne veljati odlok (to je 31. oktobra 2015), pa tudi na 10. člen, v katerem je izrecno navedeno, da v krajinskem parku ni dovoljeno loviti rib in da je izjema le Koseški bajer. Navedeno pomeni, da je v ribniku Tivoli, ki je sicer v lasti MOL, prepovedan ribolov. S tem pa je občina bistveno in neposredno posegla v pravice RD Barje, ki jo je vlada že 14. oktobra 2008 z odločbo izbrala za državno koncesionarko oziroma ribiško upravljavko v Barjanskem ribiškem okolišu (14. januarja 2009 pa je RD Barje podpisala tudi koncesijsko pogodbo z ministrstvom za kmetijstvo). Hkrati s tem je MOL posegla tudi v položaj RZS, kot predstavnice vseh ribiških družin v Sloveniji in zastopnice za zagotavljanje vseh pravic in interesov posameznih ribiških družin in združenj.
Prav tako so se pritožili na 13. člen, ki dodatno določa varstveni režim v naravnem spomeniku Tivoli in v katerem je izrecno določena prepoved hranjenja vodnih in obvodnih živali. Navedeno v praksi namreč pomeni, da so s spornim odlokom v celoti prepovedali ribolov in hranjenje vodnih živali v ribniku Tivoli oziroma da je ob soglasju Zavoda za varstvo narave možno le izlavljanje tujerodnih živalskih vrst in vlaganje domorodnih. V okviru tega člena je oba pobudnika posebej vznemirilo določilo, da MOL za neposredni nadzor v naravo pooblašča upravljavca krajinskega parka, ki naj bi to počel z naravovarstvenimi in in prostovoljnimi nadzorniki, za inšpekcijski nadzor pa določila pristojne inšpektorje po zakonu, ki ureja ohranjanaje narave po drugih predpisih.
Taka ureditev je po mnenju pritožnikov v popolnem neskladju z zakonom o sladkovodnem ribištvu, uredbo o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Sloveniji in z ustavo. Po koncesijski pogodbi med RD Barje in državo je ribnik Tivoli opredeljen kot ribolovni revir, v katerem je ribolov dovoljen skladno z ribiškim gojitvenim načrtom (RGN).
Zakon o sladkovodnem ribištvu sicer omogoča spremembo RGN ter tudi odvzem ali omejitev koncesij zaradi ohranjanja narave ali drugih razlogov, ki so v javnem interesu, kljub temu pa lokalna skupost z enostransko sprejetim odlokom ne bi smela posegati v obstoječe in trenutno veljavne režime ribiškega upravljanja, sta prepričana pritožnika. Če bi hotela MOL spremembo doseči, bi se namreč moral vzporedno spremeniti tudi RGN in koncesijska pogodba, za kar pa občina nima pristojnosti.
Omejitve sme predpisati le vlada
Zato omenjeni odlok pomeni nezakonit poseg v zakon o sladkovodnem ribištvu, iz katerega RD Barje črpa svoje pravice. Na njegovi podlagi namreč država podeli tudi koncesijo za upravljanje ribolovnih okolišev. Če bi hoteli RD Barje odvzeti koncesijo oziroma spremeniti ali omejiti koncesijske pravice, bi to lahko storila le vlada na predlog pristojnega ministra za kmetijstvo.
Ker ima RD Barje koncesijsko pogodbo veljavno do 31. decembra 2038, vanjo lokalna skupnost s svojimi enostranskimi akti ne bi smela posegati. Poleg tega mora za ribnik Tivoli letno državi plačevati koncesijsko dajatev (188 evrov). Ta družina je trenutno tudi edina pravna oseba, ki lahko, mora ter sme gospodariti z ribnikom Tivoli.
Preslišana opozorila
Da gre za nezakonito enostransko prepoved ribolova v ribniku Tivoli je MOL že 4. 12. 2015 opozoril tudi predsednik RZS Miroslav Žaberl. Kljub temu pa se mestna oblast obnaša, kot da lahko le ona določa, kaj bo počela v tem ribniku. Dokaz za to je izvedba elektroizlova v začetku aprila letos, ki pa so jo mimo edinega zakonitega upravljavca te vode z javnim naročilom podelili Zavodu za ihtiološke in ekološke raziskave Revivo iz Šmartana pri Slovenj Gradcu. In ti so so se zadeve lotili skrajno nestrokovno ijn neuspešno. V do dva metra globokem ribniku so z elektroizlovom ujeli vsega nekaj deset ribic, saj niso mogli vedeti, da je ta poln mulja, ki poplnoma izniči učinek elektrike. Taka tehnika je namreč učinkovita le v plitvih potokih, polnih kamna ali peska, ne pa mulja. Tako so ribiči RD Barje, ki so dve soboti pred njimi tujerodne vrste rib »odlavljali« z ribiškimi palicami, ujeli kar 400 primerkov ameriškega somiča in sončnih ostrižev. Prvi so svoj posel nezakonito opravili za 5300 evrov brez ddv, ribiči pa zakonito in še zastonj povrhu.
Mnenje predsednika RD Barje
Predsednik RD Barje Teodor Gantar je dejal, da ga odnos MOL do njihove ribiške družine zelo moti, saj se občina z njimi ne dogovarja, mnenj ribiške stroke pa ne upošteva in dela vse po svoje. Moti ga, da je občina na svojo roko zasajala lokvanj, ki se je razrasel čez vse meje, hkrati pa poleti jemlje kisik iz vode. Še bolj ga jezi, ker jih ne poslušajo, ko jim govorijo, da je sanacija Ribnika Tivoli možna le tako, da se voda izpusti, odstrani mulj in neželene neavtohtone ribe ter razredči vodno rastlinje. Namesto tega dobijo odgovor, da za tak poseg ni denarja, hkrati pa izvajajo drage, a neučinkovite kozmetične akcije.
Ne razume niti, da se prepovedim v odloku o krajinskem parku Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib ni uprlo ministrstvo za kmetijstvo in so morali sami sestaviti ustavno pritožbo. Dejal je, da je ribnik v Tivoliju kot naročen za njihove pionirje in mladince, saj je sredi mesta, lahko dostopen, ima urejena in varna ribolovna mesta, njegova globina pa je primernejša kot v drugih ribnikih. Jezeri Rakitna in Podpeč sta globji in predaleč iz mesta.
Mnenje RZS
Sekretar RZS Igor Miličić je dejal, da MOL s prepovedmi in posegi v okviru odloka o krajinskema parku Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib pravzaprav ni vedela, v kaj se spušča. Njeni ukrepi, kot je bil elektroizlov rib v ribniku Tivoli, je bila napaka, strokovno napačno pa je prepričanje, da bi izlov rib brez praznjenja ribnika lahko zalegel. Tujerodnih vrst rib se ne da iztrebiti, vnašanje sterilnih rib pa ni mogoče, saj šarenke v tako topli vodi, kot je poleti tivolska, ne bi preživele zaradi pomanjkanja kisika.
Če bi prepoved ribolova in krmljenja rib dopustili v Tivolskem bajerju, potem bi se kaj hitro to lahko zgodilo še v Koseškem, kjer številni stanovalci in rekreativci že zdaj grdo gledajo ribiče in jih podijo z določenih mest, četudi tega ne bi smeli. Vmešavanje občin v ribiške gojitvene načrte bi lahko imelo velik negativni vpliv in je zanj nedopustno.
Vpliv Kemisa na ribolov
RZS je Srečku Šestanu, koordinatorju služb, pristojnih za ukrepanje po požaru v Kemisu, poslala pismo. Od njega pričakuje, da bo zaradi razsežnosti razlitja nevarnih snovi v potok Tojnica in njihovega vpliva na ribe pristojnim naročil, da takoj opravijo analize tkiv rib v celotnem porečju Ljubljanice. In da nedvoumno povedo, ali so primerne za uporabo v prehrani ljudi. Dejstvo je, da je prišlo do popolnega pomora rib in vseh nižjih vrst organizmov v bentosu Tojnice iin da bo to imel dolgotrajne posledice za ribe v reki, tako v naravnih bioloških procesih kot pri človeški rabi teh rib.
Ker se na RZS obračajo ribiči in zainteresirana javnost, ali so ribe iz Ljubljanice primerne za uživanje v prehrani ali ne, jim ob pomanjkanju analiz in rezultatov le-teh razen splošnih opozoril o začasnem neuživanju rib, pravega odgovora ne morejo dati.
Ker ribiške družine za upravljanje z ribami plačujejo državi koncesijsko dajatev, plačevanje le-te pa je v veliki meri povezano s prodajo ribolovnih dovolilnic, bo zaradi dogodka v Kemisu ta gotovo zelo upadla v celotnem porečju Ljubljanice – ne le v RD Vrhnika, termveč tudi v RD Barje in RD Vevče. Zaradi počasnega izpiranja strupenih snovi iz bentosa potoka Tojnice je pred sanacijo dna potoka vprašljiv tudi smisel vlaganj novih rib v Ljubljanico.
Dodali so še, da mora stroške odvzema vzorcev in analiz plačati država oziroima Kemis, kajti RD si jih kot neprofitna društva ne morejo privoščiti. Bodo pa RD ob Ljubljanici vedno na voljo za pridobivanje rib za vzorčenje.