Preurejanja Zaloške ceste še ni pričakovati

Na UE imajo obilo dela z nepopolno dokumentacijo občine in Darsa ter zahtevki krajanov za sodelovanje v postopku.

Objavljeno
16. oktober 2014 18.17
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Zaloške ceste na odseku med vzhodno avtocesto in Zadobrovško, kot kaže, letos še ne bodo začeli razkopavati, saj gradbeni dovoljenji v dveh sklopih, za kateri sta zaprosila MOL in Dars, nista niti izdani, kaj šele da bi bili dokončni ali pravnomočni.

Potem ko je občini pred kratkim uspelo odkupiti manjkajoča zemljišča ob vzhodni avtocesti (parcele družine Govednik na južni strani ovinka v neposredni bližini nadvoza nad avtocesto) in po pridobitvi gradbenega dovoljenja odstraniti tri hiše v križišču Zaloške in Zadobrovške ceste, je bilo pričakovati, da bo še letos stekla vsaj prenova komunalnega omrežja na sedanji trasi Zaloške ceste. A se to, glede na zaplete na upravni enoti, ne bo zgodilo.

Vodja moščanske izpostave UE Ljubljana Ladislav Košiček nam je razkril, da vodijo dva postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, za katera sta kot investitorja zaprosila mestna občina in družba za avtoceste. O nobenem pa še ni dokončno odločeno. Pri prvem, ki se nanaša na gradnjo komunalne infrastrukture v območju obstoječe Zaloške ceste med avtocesto in Zadobrovško, je upravna enota 2. junija zavrnila zahtevo precejšnjega števila ljudi za priznanje statusa stranskih udeležencev v postopku. Ker se ti z odločitvijo niso strinjali, so se pritožili, vendar je tudi organ druge stopnje 9. septembra njihove pritožbe zavrnil. Pooblaščencu pritožiteljev je bila odločba vročena 25. septembra.

Pomanjkljiva vloga

Drugi postopek vodijo v zvezi z gradnjo oziroma razširitvijo Zaloške ceste na istem odseku ter prometno ureditvijo s pripadajočimi komunalno-energetskimi vodi. Zahteva, ki sta jo investitorja oddala 8. avgusta letos, je še vedno nepopolna in pomanjkljiva. Kljub pozivu, naj jo dopolnita, je vloga v posameznih delih pomanjkljiva, za eno parcelo pa ni dokazov o lastništvu oziroma o tem, da imata na njej vsaj pravico graditi. Zato so jima 2. oktobra poslali novo zahtevo za dopolnitev vloge in odpravo pomanjkljivosti.

Vzporedno organ vodi še poseben postopek, povezan z zahtevo, ki jo je prejel 26. septembra. Krajani, združeni v osem civilnih iniciativ, in tisti, ki stanujejo tik ob Zaloški cesti, so namreč zahtevali, naj jim priznajo status stranskih udeležencev v tem postopku. Ker je bila vloga po mnenju upravnega organa nepopolna in nerazumljiva, so vlagatelja 3. oktobra pozvali, naj jo v petnajstih dneh po vročitvi ustrezno dopolni in pojasni.

Glede na povedano je tudi po dokončni določitvi vseh možnih udeležencev v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj za prenovo in kasnejšo širitev Zaloške ceste pričakovati kopico pripomb že na ustnih obravnavah predloženih projektov PGD. Ko bodo dovoljenja izdana, pa v primeru, da pripombe krajanov ne bodo upoštevane, niso izključene niti pritožbe nanje. In zadeve bi se vlekle vse do odločitve drugostopenjskega organa. To pa pomeni, da pred pomladjo na Zaloški ni pričakovati nobenih del.

Nadležna četrtna svetnica

Svetnica iz četrtne skupnosti Polje Minka Jerebič od mestne uprave že od konca avgusta zahteva vpogled v vse dokumente (gradbeno dovoljenje, pogodbe, gradbeni dnevniki ...), iz katerih bi lahko razbrala, kako so načrtovali in zatem izpeljali rušenje objektov Polje 343 in 344-345 v križišču Zaloške in Zadobrovške ceste. Pri tem svetnice in krajanov ni motila le domnevno slaba zaščita gradbišča, delavcev in ceste med rušenjem objektov, razburilo jih je tudi, kje je končal gradbeni material.

Po njenih podatkih je občina podjetju Levar iz Cerknice in podizvajalcu Dragu Debevcu iz istega kraja plačala skoraj 115 tisočakov za odvoz gradbenih odpadkov na zakonite deponije, toda material naj bi, vsaj deloma, končal na nelegalni deponiji zasebnega podjetnika Boštjana Mesojedca v Zadobrovi, ki je sicer v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Občina je vse očitke o neprimerni zaščiti gradbišča, delavcev in delnih zapor ceste zanikala kot neutemeljene, glede nepravilnosti pri deponiranju odpadnega gradbenega materiala pa je svetnico napotila na pristojne državne inšpekcijske organe. Če bodo ti ugotovili, da je bilo kaj narobe, bo občina kot investitorica ukrepala.