Pri gradnji nadomestnega odlagališča Snage še veliko neznank

Ljubljana – Najpomembnejši cilj Snage do leta 2016 je dokončanje regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Poleg tega bo pomemben projekt nadomestitev zapolnjenega odlagališča na Barju. A nova lokacija sploh še ni dokončno določena.

To sta ključna investicijska izziva javnega podjetja iz strateškega načrta do leta 2016. Potem ko je Mestna občina Ljubljana poleti končno izbrala izvajalca gradnje za RCERO, naj bi v drugi polovici letošnjega leta začeli graditi glavne objekte. Znano je, da je to eden največjih projektov v državi, ki naj bi stal 155 milijonov evrov, od tega bo približno polovica (77,5 milijona evrov) financirana iz evropskih sredstev.

Manj jasno je, kaj bo z drugim najpomembnejšim projektom prihajajočega obdobja. V nekaj letih bo namreč zapolnjeno sedanje odlagališče na Barju, zaradi česar bo treba urediti novo. Kot pišejo v strateškem načrtu Snage, je predvidena gradnja na južnem delu sedanjega odlagališča, preko Bezlanovega grabna. Za letos načrtujejo hidrološke in geološko tehnične raziskave, izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (po javno dostopnih podatkih občina postopka priprave prostorskega akta še ni začela), projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za predobremenitev ter investicijske dokumentacije. Za prihodnje leto predvidevajo izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, za leto 2015 pa gradnjo prve etape odlagališča na 6,455 hektara z neto prostornino za odpadke 229.440 kubičnih metrov.

Rezervni scenariji

A za novo lokacijo bo šele treba zagotoviti oziroma odkupiti zemljišča, kar je dolžnost MOL, ki bo morala poskrbeti tudi za denar. Ta ima v načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja predviden nakup treh parcel na Barju za deponijo Snage v skupni vrednosti slabih 700.000 evrov, a šele v letu 2014. Poleg tega investicija ni majhna. Njena vrednost je ocenjena na 12,8 milijona evrov, ki jih bodo morale zagotoviti občine ustanoviteljice Javnega holdinga Ljubljana, kot največja lastnica seveda predvsem MOL. Ta v proračunih za leti 2013 in 2014 posebnih sredstev za projekt nadomestnega odlagališča še ni zagotovila.

Tako ne preseneča, da je v strateškem načrtu Snage tudi rezervni scenarij: »Če sredstva za to investicijo v nadomestitev odlagalnega prostora na območju Bezlan ne bodo zagotovljena ali ne bo realiziran odkup zemljišč, bodo MOL in druge občine prisiljene preusmeriti aktivnosti v druge rešitve, kot so predelava že odloženih odpadkov in iskanje drugega odlagališča zunaj z veljavnim prostorskim načrtom MOL predvidenega območja južno od Bezlanovega grabna.«

Proračuna občine že prekrižala načrte Snage

Sicer pa poleg omenjenih dveh investicij Snaga v prihodnjih štirih letih načrtuje tudi nadaljevanje širjenja sistema zbiranja odpadkov v podzemnih zbiralnicah. Vseh naj bi bilo 84, postavili pa bi jih do leta 2016. Strateški načrt predvideva, da bodo vsako leto zgradili približno enajst novih podzemnih zbiralnic, za kar bi potrebovali skoraj šest milijonov evrov. A tudi ta sredstva bo morala zagotoviti občina in sprejeta proračuna za to in prihodnje leto sta že prekrižala načrte Snage na tem področju.

V načrtu razvojnih programov namreč za projekt Izgradnja potopnih zbiralnic in ureditev zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov do leta 2015 sredstev ni predvidenih. »V letu 2013 se projekt prestavi v naslednja leta. Nadaljnje aktivnosti za postavitev še dodatno potrebnih podzemnih zbiralnic in ureditev zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov se predvidevajo v naslednjih letih,« so zapisali pripravljavci proračuna.

Podobno se je zgodilo tudi z načrtovano investicijo v nove zbirne centre (do leta 2016 želi Snaga postaviti tri zbiralne centre, za prevzemanje manjših količin določenih frakcij pa še tri začasne). Tudi za ta 4,4 milijona vredni projekt občina večino sredstev predvideva šele po letu 2015. »Projekt je prestavljen v naslednja leta, ko bodo pridobljena zemljišča za gradnjo zbirnih centrov,« so zapisali.

Vsako leto desetino manj mešanih odpadkov

Še večja investicija je nadaljevanje gradnje kompleksa Snage na Barju. Prvo fazo so odprli pred nekaj tedni, letos naj bi na nadstrešnicah za tovorna vozila zgradili sončno elektrarno, prihodnje leto pa bi začeli graditi poslovno stavbo, ki bi bila končana leta 2015. Za leto 2016 (po zagonu obrata za mehansko-biološko obdelavo odpadkov v okviru RCERA) sta predvidena umik sortirnice za kosovne odpadke in na tem mestu dograditev parkirišč. Za celotno investicijo bo treba zagotoviti še dobrih deset milijonov evrov, financiranje pa je predvideno iz začasne porabe sredstev finančnih jamstev in prodaje nepremičnine Snage na Povšetovi ulici.

Kar zadeva ločevanje odpadkov, si Snaga sicer prizadeva za nadaljnje zmanjšanje njihove količine. Na letni ravni načrtujejo povečanje zbranih bioloških odpadkov za deset do 15 odstotkov, povečanje ločeno zbranih frakcij v zbiralnicah za 20 odstotkov in do deset odstotkov več nevarnih gospodinjskih odpadkov. Za deset odstotkov na leto naj bi zmanjšali količino zbranih mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev.