Prijavijo se za prenovo fasad, potem pa z njo odlašajo

Ljubljana – V okviru projekta Ljubljana, moje mesto (LLM), za katerega je občina avgusta lani predvidela milijon evrov sofinancerskega deleža za 22 spomeniško zaščitenih stavb za obdobje 2014–2017, se počasi le začenjajo prenove fasad, streh in stavbnega pohištva s seznama 17 objektov, predvidenih za financiranje v tem in prihodnjem letu.

Čeprav bi lastniki spomeniško zaščitenih stavb lahko začeli prenove zunanjščine dotrajanih spomeniško zaščitenih stavb že na začetku leta, jih večina izvajalce išče ali jih je potrdila šele zdaj. To dokazuje tudi spletna stran MOL, kjer je več razpisov za izbor najugodnejšega izvajalca del videti šele zadnja dva meseca; med drugim za Gornji trg 22, Kongresni trg 13, Mestni trg 27, Slovensko 10, Miklošičevo 18, Jurčičev trg 2 ...

Prevladujejo projekti iz preteklih let

Kako poteka projekt LMM po prvem prednostnem seznamu oziroma še po seznamih iz prejšnjih let, smo vprašali Karla Pollaka, predsednika komisije za vodenje in izvajanje tega projekta. Povedal je, da so letos izvedli precej obnov, in sicer na Ambroževem trgu 7, Beethovnovi 14, Veselovi 12, Trubarjevi 17, Dunajski 33, Hribarjevem nabrežju 13, pa tudi obnove sten in stropa v javnem prehodu stavbe na Rimski 9, dvoriščnega dela Trubarjeve 15 in 17 (skupaj z ureditvijo vertikalnega oziroma stenskega vrta). Trenutno se po njegovih podatkih izvajajo še dela na stavbah na Zvezdarski 4, Tavčarjevi 13 in Jurčičevem trgu 2, če bo vreme primerno, pa bi jih lahko še na Jurčičevem trgu 3, Trubarjevi 34 in Mestnem trgu 27.

Večina od njih jih je s preteklih seznamov, tistih s seznama za leti 2014 in 2015 je le nekaj. Vzrokov za dolgotrajne priprave na začetke prenov je veliko, prevladuje pa težavno dogovarjanje z vsemi zasebnimi lastniki hiš za delež financiranja, ki ga ne prispeva MOL, temveč ga morajo stanovalci ali lastniki lokalov dati iz svojega žepa oziroma iz svojega rezervnega hišnega sklada.

Vzroki za počasnost

Pollak je zatrdil, da program obnov stavb po principu LMM poteka v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, hkrati pa je treba upoštevati tudi finančne zmožnosti sofinancerjev – lastnikov stavb. Ti v kriznih časih potrebujejo več časa, da uredijo posojila, težava so tudi razdrobljena lastništva, neurejeni lastniški odnosi ter nepripravljenost ali nezmožnost posameznikov, da bi se lotili obnove in zanjo zagotovili svoje finančne deleže. Včasih se celo zgodi, da lastniki po že izvedenih razpisih nočejo podpisati pogodbe. Proračunska sredstva, ki so že rezervirana za posamezne stavbe (kot se je to zgodilo pri obnovi stavb na Mestnem trgu 10 in Jurčičevem trgu), pa ne morejo biti preusmerjena v razpisne postopke za druge hiše.

Da vse ne poteka vedno gladko, dokazujejo ponovljeni javni razpisi za izvajalce del. Tako je morala občina ponoviti razpisa za obnovo stavb na Slovenski 10 in na Jurčičevem trgu 2. Pri prvi hiši, pravi Pollak, so ga dvakrat izvedli zato, ker se na prvega ni prijavil nihče, pri drugi pa zaradi stečaja že izbranega izvajalca.

Ne glede na takšne in drugačne težave lastnikov posameznih spomeniško zaščitenih hiš pa je zlasti v Stari Ljubljani težko že desetletja gledati razpadajoče fasade na najbolj izpostavljenih mestih – denimo na Zlati ladjici na Jurčičevem trgu in piceriji Ljubljanski dvor (Dvorni trg 1-Kongresni trg 11). Za prenovo prve je denar iz projekta LMM rezerviran že več let, a njen lastnik že dve leti ne najde pravega najemnika in odlaga začetek milijon evrov vredne prenove. Za drugi projekt, ki je vreden dobrih 285 tisočakov, pa je MOL tretjino potrebnega denarja zagotovila lani, a nič ne kaže, da bo izveden kaj kmalu.

Trubarjeva lepa le spredaj, zadaj pa ...

Čeprav je bilo na Trubarjevi cesti doslej prenovljenih že ogromno fasad in hiše vsaj na uličnih delih dobivajo bolj urejeno podobo (z izjemo bolj ali manj neokusnih grafitov), smo se ob nedavni prodaji mestnih poslovnih prostorov na Trubarjevi 23 lahko prepričali, da so začelja teh karejsko oblikovanih hiš velika ljubljanska sramota. Na notranjih dvoriščih lahko vidiš ostanke propadajoče arhitekture iz prejšnjih dveh stoletij z zanimivimi historičnimi elementi, vrednimi prenove, pa tudi ogromno arhitekturnih in gradbenih zmazkov, ki bi jih morali odstraniti. To so razni prizidki čudnih »samograditeljskih« slogov in neenotnih višinskih gabaritov, dotrajani skladiščni objekti, iz lesa in pločevine zbite garaže in drvarnice ...

Za celovite prenove ni denarja

Pollak je povedal, da MOL ni nikoli bila izključna lastnica stavbe na tem naslovu, temveč zgolj posameznih delov, prav tako ta ni bila nikoli uvrščena v program sofinanciranja obnove v okviru projekta Ljubljana – moje mesto. Če bi jo hoteli obnoviti celovito, bi bila investicija po njegovi oceni večja, kot znaša letni denarni sklad občine za vse obnove. Tudi sicer je prepričan, da je celovita prenova karejev ali predelov trenutno težko izvedljiva, zlasti zaradi investicijske zahtevnosti, kriznih časov in nezmožnosti lastnikov, da bi jo financirali, pa tudi razdrobljenega lastništva. Izvajanje obnov v okviru LMM je v trenutnih razmerah po njegovem najbolj gospodarno, saj z obnovo stavbnih lupin (streh in fasad s stavbnim pohištvom) zaščitijo večje število stavb pred nadaljnjim propadanjem in spodbujajo lastnike, da se odločijo še za druge prenovitvene posege na njih, hkrati pa širijo zavedanje o pomembnosti ohranjanja in zaščite stavbne dediščine.