Tiskane izdaje
Znano je, da je vrsta občinskih objektov energetsko potratnih, občina pa nima dovolj denarja, da bi izvedla obsežne sanacijske ukrepe, ki so potrebni. Energetska sanacija javnih objektov je bila eden od pomembnih delov lokalnega energetskega koncepta MOL, sprejetega leta 2011. V njem so ugotovili, da le desetina javnih stavb ustreza splošnim merilom učinkovite rabe energije in da »tako rekoč ni stavbe, ki bi ustrezala sodobnim kriterijem energijske učinkovitosti«. MOL je v preteklih letih izvedla nekaj energetskih obnov - predvsem vrtcev - s pomočjo evropskih sredstev, za obsežnejšo prenovo pa bo potrebna finančna pomoč zasebnikov.
Na občini so tako že nekaj let snovali potrebne podlage in zdaj je predlog odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti MOL na mizi. O njem bodo svetniki odločali v ponedeljek. Pričakovati je, da ga bodo potrdili, saj na osnutek odloka ni bilo omembe vrednih pripomb.
Zelo slabo stanje
»Občinska energetska infrastruktura je v večini primerov v zelo slabem stanju. Objekti so starejše izgradnje in večinoma potrebni temeljite energetske prenove. Posledično energetske sanacije objektov zahtevajo zelo visoka finančna vlaganja. Stroški rabe energije in vzdrževanja naraščajo iz leta v leto, ne samo zaradi dražitve energentov, ampak tudi zaradi dotrajanosti zunanjega ovoja in slabe izoliranosti stavb, dotrajanih ogrevalnih sistemov, zastarele razsvetljave in pomanjkanja ustreznih organizacijskih ukrepov,« v oceni stanja pišejo na občini.
Natanko 125 objektov so razdelili v devet sklopov (glede na vrsto objektov in sanacijske ukrepe, ki jih potrebujejo). Po tej razdelitvi bosta najbolj obsežni obnova 23 osnovnih šol (ocenjena vrednost investicije je okoli 13 milijonov evrov, objekti pa bi po izvedenih ukrepih po izračunih prihranili 57 odstotkov toplote in 20 odstotkov elektrike glede na sedanjo porabo) in dobrih osem milijonov evrov vredna obnova devetih športnih objektov: CKT Tivoli, Hale Tivoli, drsališča Zalog, dvoran Krim in Kodeljevo, športnih parkov Ježica, Šiška in Kodeljevo ter strelišča na Rudniku. Ti bi po izvedeni sanaciji porabili 47 odstotkov manj toplote in 21 odstotkov manj elektrike.
Za vse objekte s seznama pa je skupna vrednost investicije ocenjena na 41,7 milijona evrov (z vključenim DDV). Finančno gledano gre torej za eno največjih javno-zasebnih partnerstev, v Ljubljani je bilo obsežnejše le tisto v Stožicah.
Denarja v proračunu še ni
Akt določa, da bo z zasebnim partnerjem sklenjena petnajstletna koncesijska pogodba. V tem obdobju naj bi si zasebnik poplačal vlaganja iz ustvarjenih prihrankov pri stroških za energijo, kar je temeljni princip energetskega pogodbeništva. A glede na ekonomsko analizo bodo morali biti tudi vložki občine precejšnji; kot najprimernejši model so izbrali energetsko pogodbeništvo, pri katerem del ukrepov energetske učinkovitosti izvede in financira zasebni partner, del pa javni partner (tiste z vračilno dobo investicije, daljšo od 15 let - gre predvsem za prenovo ovojev stavb), pri čemer stroški vzdrževanja in energetskega upravljanja v 15-letni dobi pogodbeništva bremenijo zasebnega partnerja. Poleg ukrepov, ki se nanašajo na zunanje ovoje stavb, so predvideni še posodobitev razsvetljave in sistemov za ogrevanje ter organizacijski ukrepi.
Po izračunih iz ekonomske analize bi tako dobro polovico, približno 23 milijonov evrov investicijskih stroškov, plačala občina, preostanek pa zasebni partner. Če bo občini uspelo izvajanje projekta začeti prihodnje leto, bo morala v proračunu zagotoviti dodatna sredstva. V veljavnem proračunu namreč za sofinanciranje energetske sanacije mestnih objektov niso predvideli denarja.
Podrobnosti šele v razpisu
Tako kot pri večini javno-zasebnih partnerstev akt prinaša bolj splošne usmeritve, medtem ko bodo natančnejši pogoji opredeljeni v javnem razpisu. Partner naj bi bil izbran v postopku konkurenčnega dialoga, kar pomeni, da bodo natančni pogoji in določila medsebojnih obveznosti obeh partnerjev določeni šele v pogajanjih, ki glede na izkušnje iz drugih javno-zasebnih partnerstev MOL ponavadi trajajo več mesecev, včasih celo let. Šele na koncu pogajanj bo tako jasno, kakšni bodo predvideni vložki in deleži financiranja med javnim in zasebnim partnerjem.
Odlok sicer določa, da mora občina v primeru sofinanciranja posameznih sanacijskih ukrepov to možnost predvideti v razpisni dokumentaciji in pred zaključkom javnega razpisa izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenost projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih ukrepov iz proračuna ter opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo ukrepov energetske sanacije.
Tudi sama merila za izbiro zasebnega partnerja bodo natančno določena šele v javnem razpisu. Predvideno je, da bodo kot merila šteli število objektov, ki bodo prenovljeni, čim večji vložek (delež) zasebnega partnerja oziroma z vidika javnega partnerja najbolj ugodne različice sofinanciranja investicij ter povračilo investicije zasebnika v manj kot 15 letih.
Sedem interesentov, večina iz tujine
Objavo razpisa je energetska upravljavka MOL Alenka Loose napovedovala za september, a kot kaže, se bo nekoliko zavleklo, saj je potrditev odloka na mestnem svetu šele pogoj za objavo razpisa. Na občini so sicer konec preteklega in na začetku tega leta zbirali vloge o zainteresiranosti za sodelovanje pri projektu Energetska obnova Ljubljane, ki so ga predstavili tudi na januarski konferenci v Milanu. Po pojasnilih Loosejeve so prejeli pisno vlogo dveh domačih ponudnikov, Petrola in GGE (v katerem ima po zadnjih lastniških spremembah polovični delež Energetika Ljubljana), po elektronski pošti pa so zanimanje izkazale tudi družbe Siemens in Enesa iz Češke, Manutencoop in Sinloc iz Italije ter Birojs iz Latvije.
Prav nerazvitost slovenskega trga in majhno število zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo z energetskim pogodbeništvom, je bila ena od poudarjenih slabosti javno-zasebnega partnerstva zaradi manjše konkurence med potencialnimi ponudniki. Manjša konkurenca pa seveda pomeni slabša izhodišča za pogajanja za občino. In obratno.
