Problem ni le debelost, temveč tudi podhranjenost

Ljubljana – Evalvacija projekta nadgrajene celovite obravnave pacienta (CPC+), ki je v zadnjem letu potekal v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana, je pokazala odlične rezultate in čas je za nadgradnjo po vsej Sloveniji, so ugotavljali udeleženci na predstavitvi delnih zaključkov projekta.

Temeljni namen projekta CPC+, ki je financiran z norveškim finančnim mehanizmom 2009–2014, zanj je namenjenih približno pol milijona evrov, je zmanjšanje ali preprečitev bolezni, povezanih z življenjskim slogom. Poleg ZD Ljubljana, ki je nosilec in koordinator, so partnerji še DNV GL Norveška, katedra za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete, ljubljanska občina, zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter zavod Prava poteza.

Pomembna preventiva

V ekipe v referenčnih ambulantah – v glavnem mestu je 11 zasebnih in 46 javnih – v katerih so zdravnik, sestra in polovični delovni čas diplomirana medicinska sestra, so vključili še patronažno sestro, ki oskrbuje paciente na domu. Za kakovost izobraževanja in preverjanja postopkov v skladu s standardi kakovosti je skrbela hiša DNV GL iz Norveške.

V več kot 60 urah izobraževanja so usposobili 50 patronažnih medicinskih sester za preventivno presejanje na domu za kronične nenalezljive bolezni, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma, debelost, arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen tipa 2, ter vpliv družine na zdravje in zagotavljanje varnega okolja za starostnike. Poleg tega so usposobili še 20 strokovnjakov z ožjih strokovnih področij nege in medicine. V skupaj 17 modulih so nadgrajevali znanje 150 mladih specializantov družinske medicine z ljubljanske medicinske fakultete iz petih specialističnih skupin.

Prvi podatki o podhranjenosti

Izkazalo se je, da je problem debelosti kot del preventivne in klinične obravnave mogoče uspešno obravnavati v ambulanti družinske medicine. Poleg debelosti pa so prepoznali še en problem, to je podhranjenost, pri obeh je skupen nepravilen odnos do prehrane, ki vpliva na zdravje in kakovost življenja. Prevedli so poseben vprašalnik, orodje MUST, s katerim ugotavljajo podhranjenost pri bolnikih, in pridobili prve podatke s tega področja. Podhranjenosti so najbolj izpostavljeni kronični bolniki, v domovih so jih zaznali do 60 odstotkov in v bolnišnicah do 40 odstotkov.

Med trajanjem projekta so patronažne medicinske sestre izvajale presejanje na terenu, v tem času so obravnavale 1480 pacientov, polovica jih je bila ogrožena z dejavniki tveganja za kronične bolezni, 45 odstotkov je bilo kronično bolnih, pet odstotkov pa zdravih. Ocenjevale so različne dejavnike. Spoštovanje v družini pomembno vpliva na pacienta in ugotovile so, da je z delovanjem družine zadovoljnih 87 odstotkov pacientov, 11 odstotkov jih ni in dva odstotka je zelo nezadovoljnih. Med drugim so ugotovile, da je približno četrtina pacientov na domu izpostavljena tveganju za padec, od tega petina srednjemu in pet odstotkov velikemu tveganju, pri čemer so z drugimi člani tima pomagale s preventivnim svetovanjem. Prav tako so ugotavljale osamljenost posameznikov, pri čemer se je pokazalo, da je 15 odstotkov pacientov na domu osamljenih, osem odstotkov pa zelo osamljenih.

Pomen timskega dela na bolnikovem domu

Kot je poudarila strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, zdravnica in izr. prof. dr. Antonija Poplas Susič, si želijo, da bi presejalno orodje MUST uporabljali v vseh referenčnih ambulantah in tudi vse patronažne sestre, ki delajo na domu. Med drugim se je izkazalo, je poudarila, da je patronažna medicinska sestra del tima in lahko veliko prispeva k obravnavi kroničnih bolnikov in preventivi, zato bi bilo smiselno, da postane del tima referenčne ambulante. Prav tako meni, da bi omenjene simulacijske metode morale biti dostopne širši populaciji. Poudarila je, da je zelo dobre rezultate prineslo tudi izobraževanje mladih zdravnikov in bi ga bilo dobro vključiti v vse nadaljnje skupine specializantov.

Poleg tega se je znova izkazalo, da ko zdravstveni tim vstopi v bolnikov dom, se tam zadeve veliko bolj uspešno rešujejo in z boljšim izhodom. Zato je vstopanje v bolnikov dom izredno pomembno, tako kot timsko delo zdravstvenih delavcev. To pa je tudi ena od smeri, kako se lahko razvija slovensko zdravstvo, kam se lahko usmerja in katera področja nakazujejo, da so na dosegu roke, vendar zanje ni treba veliko denarja. So pa izjemnega pomena, da se pacienti bolje počutijo in so z delom zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev zadovoljni. Kot je dejala strokovna direktorica, bodo v ZDL poskušali to delo nadaljevati, o razširitvi projekta pa bodo odločali politični odločevalci.

Razpis za domove

Vodja direktorata za javno zdravje Mojca Gobec je poudarila, da bodo rezultati tega projekta zelo pomembni za nastajajočo strategijo razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti, tudi nacionalni dokument za razvoj zdravstvenega varstva daje velik pomen zdravstvu na primarni ravni. Poleg tega bo v okviru nove finančne perspektive, pri čemer bo na voljo 14 milijonov evrov kohezijskih sredstev, na ministrstvu konec leta izšel razpis, s katerim bodo vsaj 25 zdravstvenim domom omogočili razširjanje izobraževanja. Za projekt CPC+ pa upa, da bo v nekaj letih postal strokovni program v primarni dejavnosti našega zdravstva.