Tiskane izdaje
Podatki, ki jih kaže poročilo o realizaciji mestnega proračuna med letošnjim 1. januarjem in 30. junijem, še dodatno osvetljujejo zahteve ljubljanskega župana Zorana Jankovića po dodatnih milijonih, ki naj bi jih vlada namenila MOL. Pred dnevi je še enkrat ponovil, da vračilo 3,5 milijona evrov iz naslova dohodnine, ki jim pripada po zakonu o glavnem mestu, pričakuje še letos. Za toliko je namreč Janševa vlada konec leta 2012 zmanjšala ta sredstva iz naslova zakona o glavnem mestu, tudi vlada Bratuškove pa tega denarja v rebalansu za letošnje leto, ki so ga potrdili pred mesecem dni, kljub Jankovićevim jasnim zahtevam ni vrnila. Župan pričakuje, da bo vlada do konca septembra – datum so določili po srečanju vladnih in občinskih predstavnikov – omenjeno vsoto vendarle vrnila: za prihodnje leto z rebalansom, za letošnje pa »naj najdejo neki način«.
Davki solidno,
V oči bode nizka realizacija pri postavki kapitalskih prihodkov, kjer jim je od načrtovanih skoraj 30 milijonov evrov v prvem polletju uspelo zbrati le približno milijon. Gre za sredstva, ki jih na občini dobijo s prodajo nepremičnin. Prodali so za slab milijon evrov (od načrtovanih šestih milijonov) stavb in prostorov, pri prodaji zemljišč pa so realizirali le sto tisoč od načrtovanih več kot 23 milijonov evrov prihodkov. Nerealno načrtovanje pri tej postavki je sicer že stalnica proračunov MOL v zadnjih letih, saj je končni rezultat praviloma občutno slabši od predvidenega v proračunu oziroma rebalansu.
Še slabša je realizacija pri transfernih prihodkih, ki je ob polletju znašala zgolj 2,6 odstotka – od načrtovanih 32,5 milijona evrov so jih zbrali manj kot 900 tisoč. Večinoma gre za sredstva, ki jih občina pridobi na podlagi evropskih razpisov in jih nato v občinski proračun nakaže država. Tudi tu je praksa nerealnega načrtovanja pripravljavcev proračuna že znana. Lani se je na koncu pri tej postavki nabralo 2,3 milijona evrov, medtem ko so jih v prvem rebalansu proračuna za leto 2012 predvideli skoraj 20 milijonov.
Med načrtovanimi prihodki tudi že zavrnjeni projekti
V prvem polletju so pri postavki transfernih prihodkov zbrali največ iz naslova požarne takse, nakazil evropskih sredstev pa skoraj ni bilo. Tudi podrobnejši pregled tega, za katere projekte načrtujejo prihodke, ne vzbuja optimizma, da bo občini večino (ali vsaj polovico) predvidenih prihodkov dejansko uspelo realizirati.
Na seznamu so namreč nekateri projekti, ki so šele v fazi kandidature za evropska sredstva (glede na dinamiko potrjevanja projektov in kasneje izplačil tako ni realno pričakovati, da bo denar nakazan že letos, tudi če bodo vloge odobrene). Taki projekti so na primer tretja faza gradnje centralne čistilne naprave, gradnja povezovalnega kanala C0 ter odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, za katere so v MOL predvideli, da bodo letos zanje že dobili skoraj 15 milijonov evrov. Toda za nobenega od njih občina še nima odločbe o evropskem sofinanciranju. Projekti so še v fazi javnega naročanja, kar je sploh pogoj za uspešno kandidaturo za evropska sredstva.
Koliko časa lahko preteče od odobritve sofinanciranja oziroma začetka del do nakazila denarja, dokazuje tudi projekt Rcero, regijski center za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju, kjer so dela stekla oktobra lani, pa do konca junija država še ni nakazala omembe vredne vsote. Za ta projekt sicer letos MOL iz državnega in evropskega proračuna pričakuje približno 13 milijonov evrov.
Drugo skupino z nerealno načrtovanimi evropskimi sredstvi sestavljajo projekti, ki so bili na razpisih že zavrnjeni oziroma so prestavljeni v prihodnja leta. Taki so prenova Hale Tivoli, Ljubljana za zeleno mobilnost in energetska sanacija Ljubljanskega gradu, za katere je občina načrtovala, da bo letos iz evropskega in državnega proračuna skupaj dobila približno 3,5 milijona evrov.
Najslabše v zadnjih letih?
Vse to kaže, da se bo tudi letos nadaljeval trend upadanja prihodkov, ki traja od leta 2010. V julija sprejetem rebalansu je predvideno 313,7 milijona evrov prihodkov, a glede na realizacijo ob polletju in nerealno načrtovanje nekaterih postavk bo končni rezultat bržkone precej manjši. Da bo potreben še en rebalans, je župan napovedal že na julijski seji mestnega sveta. Kdaj ga bodo svetniki obravnavali, še ni določeno, pravijo na občini.
Najvišje prihodke je MOL imela leta 2010. Znašali so 373 milijona evrov oziroma – če odštejemo knjiženje partnerstva Stožice – realnih 292 milijonov. Nato so se vsako leto znižali, in če občina jeseni ne bo bistveno bolj uspešna pri prodaji nepremičnin, bi lahko letos končali še nižje, morda celo pod ravnjo prihodkov iz let 2009 in 2008, ko so znašali 250 oziroma 244 milijonov evrov.
