Tiskane izdaje
Do konca junija je MOL zbrala 98 milijonov evrov prihodkov (po sprejetem proračunu naj bi jih v celotnem letu 353,8 milijona), izdatkov pa je imela za 105 milijonov (do konca leta predvidenih 352,2 milijona). Tako je ustvarila precejšen proračunski primanjkljaj, in čeprav je pričakovati, da se bo prihodkovna stran v drugem polletju zaradi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nekoliko popravila, številke potrjujejo napovedi, da so načrtovani prihodki nerealni in predimenzionirani.
Pri proračunski postavki davki na nepremičnine je bila realizacija ob polletju zgolj 3,4-odstotna. Kot mestna uprava pojasnjuje v poročilu o izvrševanju proračuna v prvih šestih mesecih letošnjega leta, je nizka realizacija posledica razveljavitve zakona o davku na nepremičnine, zaradi česar se je časovno zamaknilo izdajanje odločb o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. »Zato je imela MOL tudi likvidnostne težave, saj se prvi obrok plačila navedenega nadomestila pričakuje v juliju,« so zapisali. Letos naj bi se iz tega naslova nateklo 56 milijonov evrov, do konca junija so zbrali 1,8 milijona.
Sredstva EU katastrofalno, kazni in globe nadpovprečno
Prav tako slaba kot pri nepremičninskih dajatvah je bila polletna realizacija kapitalskih prihodkov, kjer se zbirajo sredstva, ki jih občina iztrži s prodajo nepremičnin. V proračunu je predvideno, da bo MOL letos s tem zaslužila 43,4 milijona evrov, do konca junija pa je bilo teh prihodkov le slab milijon in pol. Tudi donacij so zbrali zgolj petino od pričakovanega milijona ob koncu leta.
Najslabša pa je bila realizacija pri transfernih prihodkih, zbrali so namreč zgolj dober odstotek (613.000 evrov) od 52,6 milijona evrov, kolikor bi se moralo ob koncu leta nabrati v blagajni. To so sredstva za projekte, sofinancirane iz evropskih skladov, ki jih občina dobi povrnjena iz državnega proračuna in proračuna EU. Katastrofalen izkupiček gre pripisati več dejavnikom: predvsem zamudi pri nadgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju, za katerega so gradbeno dovoljenje dobili šele konec maja, nato neuspešnosti nekaterih projektov pri pridobivanju evropskega denarja (centralna čistilna naprava, povezovalni kanal C0 ...), pa tudi težavam države z evropsko komisijo, ki je zaradi nepravilnosti zamrznila izplačila iz proračuna EU.
Na prihodkovni strani je bil tako nad pričakovanji z več kot 50-odstotno realizacijo le izkupiček pri taksah in pristojbinah ter globah in drugih denarnih kaznih. Pri zadnjih so v prvem polletju zbrali že 2,4 milijona evrov od predvidenih 3,2 milijona, torej bo tudi končna realizacija najverjetneje nad načrtovano.
Likvidnostno
Zadolževanje se je v prvih šestih mesecih ustavilo pri 11,5 milijona evrov. Pri tem je MOL najela pet milijonov likvidnostnega posojila, 6,5 milijona pa je bilo notranjega posojila – kot je razloženo v poročilu, gre za sredstva rezerv in sredstva drugih občin, ki jih te nakazujejo za otroke v vrtcih na ljubljanskem območju. Kot je znano, je imela občina tudi zaradi padca nepremičninskega davka precejšnje likvidnostne težave. Dolgoročno se letos še niso zadolževali, je pa v proračunu predvideno najetje posojil v višini osmih milijonov evrov za financiranje investicij.
Inšpektorji niso porabili nič
Med posameznimi proračunskimi uporabniki so bili najbolj varčni inšpektorji, ki v prvih šestih mesecih niso porabili niti evra od 38 tisočakov, kolikor jim pripada v tem proračunskem letu. »Realizacije ne beležimo, ker stranke, ki kršijo določila odlokov MOL, ob prejetju odločbe same vzpostavijo prvotno stanje, tako da se je zmanjšala poraba proračunskih sredstev, ki so bila namenjena plačilu izvajalcem, sodelujočim pri inšpekcijskih izvršbah,« pojasnjujejo na mestni upravi in dodajajo, da porabo načrtujejo v drugi polovici proračunskega leta. In še: »Glede na to, da inšpektorat ne more predvideti števila kršitev odlokov, tudi ne more predvideti natančne porabe sredstev do konca proračunskega leta.«
Po drugi strani so njihovi kolegi, mestni redarji, edini med proračunskimi uporabniki ob polletju presegli polovično realizacijo – od predvidenih 180 tisočakov so porabili 102 tisoč evrov. Visoka je predvsem realizacija na kontu, kjer se evidentirajo sredstva za poštne storitve za pošiljanje plačilnih nalogov in odločb LPT ter obvestil kršiteljem. Podatek, da so stroški za te storitve precej presegli načrtovane, se sklada tudi z izkupičkom iz glob in kazni na prihodkovni strani, ki je bil nad pričakovanji.
Malo za ceste
Več oddelkov je porabilo le petino predvidenih odhodkov ali še manj. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet je tako na primer od načrtovanih 120 milijonov evrov porabil zgolj 20 milijonov. Poleg že omenjenih zamud pri Rceru in evropskih projektih za urejanje kanalizacijskega omrežja, ki so najbolj vplivale na skromno porabo, je bila nizka, skoraj nična, tudi realizacija pri investicijskem vzdrževanju, obnovah in gradnji cest. Od predvidenih skoraj petih milijonov evrov so porabili vsega 19 tisočakov. Sem se sicer ne šteje vzdrževanje cest v okviru koncesije KPL, kjer je bila realizacija približno polovična, porabili so 6,2 milijona evrov.
Tudi služba za razvojne projekte in investicije (v prvem polletju je porabila 8,6 milijona evrov od skoraj 39 milijonov, kolikor ima na voljo) je pri cestnih projektih porabila le dobro petino predvidenih sredstev. Za ureditev območja Cukrarne so porabili desetino od načrtovanih 1,9 milijona evrov. Realizacija je bila prav tako nizka pri gradnji parkirnih hiš zaradi zastojev pri projektih garaže Kozolec II in garaže pod tržnico. Na boljšo realizacijo v drugem polletju občina računa tudi pri gradnji novega kopališča Kolezija in energetski sanaciji vrtcev.
