Tiskane izdaje
Ljubljana – Reševanje prostorske problematike
treh umetniških akademij v glavnem mestu se vleče kot povest o jari kači. V vodo je padla tudi lokacija za novogradnjo na Roški cesti, na območju Roške kasarne, ki ga je za to ministrstvo za šolstvo namenilo že pred desetimi leti.
Takrat pa je bilo na MOL podpisano tudi pismo o nameri o dodelitvi zemljišča na desnem bregu Gruberjevega kanala za potrebe zunanjih športnih igrišč srednjih šol. Po načrtih iz leta 2008 bi moral biti kompleks umetniških akademij ob Roški cesti zgrajen že leta 2012. Šele leta 2009, ko je imela ljubljanska univerza že vse pripravljeno za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje približno 40.000 kvadratnih metov velike stavbe, v kateri bi bile Akademija za glasbo (AG), Akademija za gledališče, radio film in televizijo (AGRFT) in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), pa so ugotovili, da jim je ministrstvo namenilo del zemljišča v denacionalizacijskem postopku.
Iskanje nove lokacije
Tako zdaj na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pojasnjujejo, da zaradi ovir pri pridobivanju manjkajočega zemljišča (oziroma vrnitve 550 kvadratnih metrov parcele denacionalizacijskim upravičencem, ki so za kvadratni meter zemljišča, ki je bil ocenjen na 400 evrov, po nekaterih virih zahtevali 3000 evrov) in zagotavljanju finančnih sredstev za investicijo (vrednost naložbe bi bila 140 milijonov evrov) iščejo nadomestne rešitve za ureditev prostorske problematike akademij na različnih lokacijah. Pravijo, da je v teku izdelava elaborata, ki bo vseboval preučitev različnih različic, ki bi v čim krajšem času rešile prostorsko problematiko akademij. Ker izdelava elaborata, ki bo v posameznih primerih preučil več različnih potencialnih lokacij, še ni končana, pravijo, da še ne morejo odgovoriti, kdaj bi lahko bila prostorska problematika akademij rešena.
Pismo o nameri
Potem ko so dekani treh umetniških akademij ugotovili, da je reševanje prostorske problematike na Roški zašlo v slepo ulico, so sprožili alternativno reševanje prostorske stiske akademij, saj opozarjajo, da je glede na sedanje potrebe in število študentov nujno prostorski problem rešiti v najkrajšem mogočem času. Na pobudo akademij je zdajšne vodstvo ljubljanske univerze sprožilo novo pobudo, katere del je tudi omenjeni elaborat. Sledilo je pismo o nameri z ministroma za izobraževanje in kulturo pravkar padle vlade. »Kako resno bodo njuni nasledniki spoštovali dogovor, bomo skrbno spremljali in o tem obveščali javnost,« pojasnjuje dekan AGRFT Miran Zupanič.
AGRFT brez lastnih prostorov
»Naša akademija na najvišji ravni v državi izobražuje za ključne avtorske poklice v gledališču, na filmu, radiu in televiziji. To so področja, ki jim sodobne družbe priznavajo izjemen pomen, saj nagovarjajo številne publike in pomembno oblikujejo njihovo zavest. Če je bilo leta 1946 morda še sprejemljivo, da novoustanovljena akademija deluje v nekaj večjem nacionaliziranem stanovanju, če je bilo leta 1949 neizogibno, da se preseli v nacionaliziran samostan, pa je leta 2014 nevzdržno, da deluje kot najemnica v tem istem denacionaliziranem samostanu ter na osmih drugih improviziranih lokacijah,« je ogorčen dekan. Letos je na AGRFT 155 študentov in 60 zaposlenih, delujejo pa na devetih lokacijah.
Pomanjkanje politične volje
Dekan pravi, da je v sedmih desetletjih akademija dala več pobud za pridobitev ustreznih prostorov, a ni bila nobena uresničena, ker ni bilo zadostne politične volje: »Znotraj univerze smo na vrhu prioritet za gradnjo od leta 1986 dalje, država nam je leta 2004 obljubila, da se bomo selili v stavbe na Roški leta 2007 ...« Dekanu se zdi neverjetno, da je ministrstvo za izobraževanje akademijam dodelilo zemljišče za gradnjo ob Roški cesti, ki je bilo obremenjeno z denacionalizacijskim postopkom, potem pa ni vztrajalo, da se upravičencem izplača odškodnina, ampak je dopustilo vrnitev v naravi. »So bili odločevalci res nezmožni uresničiti javni interes na področju umetniškega izobraževanja, ali pa so rešitev problema namerno blokirali? Za umetniško izobraževanje ni največja škoda odsotnost skupnih fizičnih prostorov, ampak sistematično onemogočanje vzpostavitve skupnega duhovnega prostora, iz katerega bi z večjo intenziteto in globino prihajali nagovori širšemu okolju,« pravi Zupanič.
AG si želi v Palačo Kazino
V preteklosti je bilo že veliko idej, kam umestiti umetniške akademije, od Mladike, Metelkove do Roga in Tobačne. Dekan Akademije za glasbo Andrej Grafenauer kot najustreznejši prostor za AG vidi Palačo Kazino. »Stavba, kulturni spomenik, ima zelo akustično dvorano za komorne koncerte, ki jo že uporabljamo ter še več manjših dvoran, zelo primernih za našo umetniško dejavnost in je v neposredni bližini naših profesionalnih umetniških ustanov, Slovenske filharmonije, SNG Opere in baleta in Cankarjevega doma, kar omogoča odlično sodelovanje. Lokacija v prihodnosti omogoča tudi gradnjo prizidka, kamor bi lahko poleg še nekaterih manjkajočih prostorov AG umestili tudi skupne produkcijske prostore treh akademij. Palača Kazina je sicer v lasti ministrstva za izobraževanje. Rešitev, vključno s prizidkom, je precej cenejša od gradnje stavbe treh akademij na Roški.«
AG skupaj z absolventi obiskuje približno 540 študentov, brez slednjih pa je vpisanih 461 študentov. Pedagoško delo opravlja 166 delavcev, od tega 55 redno zaposlenih in 111 honorarnih, nepedagoško delo pa 17 delavcev, med njimi 11 redno zaposlenih. Trenutno delujejo na 3111 kvadratnih metrih na petih najetih lokacijah – v Stiškem dvorcu (Stari trg), v prostorih Glasbene matice na Vegovi, v stavbi ljubljanske univerze (Kongresni trg), v stavbi Kazine (velika dvorana), v manjšem obsegu pa še v Trnovski cerkvi in na Konservatoriju za glasbo in balet. Dekan Grafenauer ugotavlja, da v primerjavi s sorodnimi institucijami v tujini delujejo na dobri tretjini potrebnih prostorov, pa še ti so le najeti in deloma neprimerni.
ALUO si želi pod isto streho
Dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Boštjan Botas Kenda poudarja, da omenjeno pismo o nameri obvezuje vse tri podpisnike, da umetniške akademije umesti v središče mesta; poleg tega, da plemenitijo mestni utrip, skrbijo namreč tudi za predstavljanje svoje produkcije oziroma izdelkov, pri čemer je pomembno, da jih lahko mesto ponudi v svojem programu. Tudi zato je po njegovem pomembno, da niso nekakšen kampus na obrobju mesta. Pri iskanju najprimernejše lokacije pa so pomembna predvsem še dva dejavnika: kdaj se bodo lahko preselili in s tem povezne finance.
ALUO trenutno deluje na šestih lokacijah. Dve, na Erjavčevi in Dolenjski, sta lastniški, štiri pa najemajo. Tako imajo restavratorstvo v hiši univerze na Kongresnem trgu, ateljeje na Tobačni. Dekan opozarja, da takšna razpršenost otežuje komunikacijo, zato si čim prej želijo pod eno streho. Imajo približno 500 študentov vseh smeri na 1. in 2. bolonjski stopnji, trenutno pa gradijo tretjo bolonjsko stopnjo, kar pomeni, da bo v prihodnosti študentov še več. Poučuje jih 40 profesorjev, približno 20 pa je še nepedagoški delavcev. Dekan pravi, da bi selitev potrebovali takoj, ker pa obnova starih prostorov zahteva nekaj sezon, realno ocenjuje, da se bo to lahko zgodilo najprej čez približno tri leta, v študijskem letu 2017/2018. Ob tem pa upa, da to ni interes posamezne politične opcije, ampak države.
