Tiskane izdaje
Ker Bežigrajčani niso vložili pritožbe na upravno sodišče, za kar bi morali plačati tudi ne prav nizko pritožbeno takso, je odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, ki je zanje že pripravljala ustavno pobudo, od prvaka SNS Zmaga Jelinčiča dobila pooblastilo, da v imenu te stranke vloži ustavno pobudo, saj da je to zadeva, ki je pomembna za vse Ljubljančane in Slovence, ne le za lokalno zelo omejen del prebivalstva.
Vsebina pobude
Odvetnica je tako vložila pobudo zoper 2. točko 2. člena spornega odloka, s katero so na novo imenovali ulico, »ki se v križišču Livarske ulice in Parmove ulice odcepi proti zahodu, ter po 100 metrih zavije na jug in poteka do Kurilniške ulice pod imenom Džamijska ulica«. Pobudnik meni, da je treba to točko odloka odpraviti, češ da je je protiustavna in protizakonita.
Ker se SNS s svojim programom med drugim zavzema tudi za pravico do slovenskega jezika kot eno izmed bistvenih karakteristik naroda in narodne zavesti, so prepričani, da so v tem primeru stranka s pravnim interesom. Pri imenovanju ulice za Džamijsko je po njihovem izpodbijani odlok v slovenski prostor in glavno mesto vnesel ulico, poimenovano v tujem jeziku. Ker menijo, da so s tem neposredno kršena ustava, zakon o javni rabi slovenščine, zakon o določanju območij, ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, prav tako pa ustavna pravica iz. 44. člena ustave, to je pravica vsakega državljana, da neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev, menijo, da je treba ugotoviti neustavnost in nezakonitost odloka.
Prav tako zahteva oceno sprejetega odloka, saj je bila odločitev sprejeta pod vplivom grožnje, ki jo je izrekel mestni svetnik Nevzet Porić, ki v mestnem svetu, kljub temu, da je bil izvoljen na listi župana Zorana Jankovića svoje funkcije ne opravlja kot izvoljen mestni svetnik, temveč kot predstavnik islamske skupnosti v Sloveniji. Na septembrski seji je pred glasovanjem namreč dejal, da »si bomo zapomnili vse tiste, ki so bili proti in so glasovali in so ovirali projekt gradnje džamije in tudi danes ...«
Zaobšli voljo ljudi
Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, na katerega se sklicuje omenjeni odlok, določa poimenovanje in označevanje ulic v svojem 20. členu. V njem piše, da se ime ulice določi po zemljepisnem imenu dogodka ali datumu, povezanim z zgodovino ali po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izročilu. Ime ulice se lahko določi po umrli osebi v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Občinski svet mora pred določitvijo imena ulice (ali njenega dela) oziroma njenim preimenovanjem, opraviti predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena. To pa mora trajati najmanj 15 dni. Začne se z objavo predloga na spletnih straneh občine ter z županovim pozivom k predhodnem posvetovanju z navedbo načina in roka, v katerem se lahko vložijo mnenja, predlogi in pripombe k predlogu. Občinski svet mora pred sprejemom odloka, s katerim se določi območje oziroma v konkretnem primeru poimenovanje ulice, obravnavati mnenja, predloge in pripombe, dane na predhodnem posvetovanju, se do njih opredeliti ter o svojih stališčih obvestiti javnost na spletnih straneh.
V konkretnem primeru sta se proti poimenovanju Džamijske ulice izrekli tako četrtna skupnost Bežigrad kot Šiška. Še pomembneje je, da se je proti poimenovanju ulice z nazivom Džamijska izrekla tudi komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pri Gursu. O vsem je bila obveščena tako javnost prek medijev, prav tako podžupan, MOL in mestni svetniki.
Poimenovanju so nasprotovali še člani civilne iniciative »Uredimo Bežigrad«, ki so svoje nestrinjanje posredovali MOL in komisiji za poimenovanje naselij in ulic. Hkrati so priložili obrazec »pobuda za poimenovanje ulice« s predlogom za poimenovanje te ulice v »Ulico miru in sožitja«. Že pred tem pa poslali obrazložitev, zakaj se z imenom Džamijska ulica ne strinjajo. Tudi ČS Šiška in Bežigrad sta nasprotovali Džamijski ulici in pred tem izglasovali predlog Ulica miru in sožitja.
Komisija za poimenovanje naselij in ulic pa je s podporo Jana Skoberneta, naj se Bežigrajčanom omogoči uporaba njihovega nasprotnega predloga Ulica miru in sožitja na primernejši lokaciji, po mnenju SNS dejansko poteptala voljo krajanov določenega območja, ki bi morali sodelovati pri sprejemanju oziroma poimenovanju te ulice.
Uporaba tujega jezika
Ustava v 11. členu določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Enako tudi zakon o javni rabi slovenščine. V njegovem 20. členu pa je določeno, da so javno opozorilni napisi (tabla s poimenovanjem ulice), pisna ali govorna navodila, informacije in razglasi v RS v slovenščini, kjer je to potrebno ali običajno, pa tudi v drugih jezikih. Pri tem ne gre pozabiti, da je MOL pridobila mnenje komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri Gursu. Iz njega je razvidno, da ta ocenjuje, da je raba pridevnika Džamijski redka in slovarsko še ni zabeležena in da zato predlagajo drugačno poimenovanje ulice.
Ker je iz istega mnenja razvidno, da je komisija dala pozitivno mnenje na drug predlog poimenovanja nove ulice, v SNS sklepajo, da ime Džamijska ulica ni dobila pozitivnega mnenja te komisije. Še sploh, ker je 31. avgusta ta komisija civilno iniciativo Uredimo Bežigrad, obvestila, da se ni strinjala s predlaganim imenom, pravni zastopnici pa je na vprašanje, ali je neupoštevanje mnenj komisije običajna praksa mestnega sveta, odgovorila, da to ni stalna praksa. Po poizvedbah pa je pobudnik ugotovil, da mestni svet do poimenovanja Džamijske ulice ni še nikoli odločal v nasprotju z mnenjem komisije. Svet ČS Bežigrad pa je poleg vsega dal še en predlog za drugačno poimenovanje ulice. Zgodovinsko naj bi se po pripovedovanju »staroselcev« na tem območju ta ulica imenovala »Bela ulica« (vsaj pred drugo svetovno vojno).
Končna ugotovitev
Drugi člen odloka o določitvi imen ulic, parka in sprememb poteka ulic na območju MOL je po mnenju SNS v svoji 2. točki v popolnem neskladju z ustavo, zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb in z zakonom o javni rabi slovenščine. Zato ga je treba odpraviti. Prebivalci so ponudili možnost drugih poimenovanj, a jih mestni svet oziroma župan ni poslal niti v oceno komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen niti v obravnavo na sejo mestnega sveta, na kateri je bilo tudi glasovanje svetnikov v nasprotju z izvrševanjem njihove pravice do svobodnega odločanja. Ti so bili po mnenju te stranke tudi pod pritiskom neposredno izraženih groženj svetnika Nevzeta Porića. Odločitev, ki je sprejeta pod vplivom grožnje, pa po mnenju SNS nasprotuje temeljnim načelom demokracije. Obrazložitev pa so zaključili z besedami, da »pomeni Porićevo ravnanje omenjenega tudi kaznivo dejanje«.
