Protipoplavni ukrepi ne bodo izvedeni še nekaj let

Ljubljana – Od zadnje poplave v Ljubljani sta minila dva tedna, a ji že grozi nova. Država in mesto v tem času nista naredila veliko, da bi vsaj omilila posledice morebitne nove poplave. Tokrat pa resno opozarjata prebivalce, naj poskrbijo za samozaščito in si pripravijo protipoplavne vreče.

V resda kratkem času od zadnje poplave smo sicer opazili, da so pooblaščeni izvajalci in mestni komunalci očistili nekaj naplavin iz strug posameznih potokov in rek, a so bili pri tem površni. V strugi Glinščice so odstranili zagozdeno brv izpod druge brvi pri vrtnariji Herzmansky, še vedno pa je v njej strohnelo deblo. Tudi na brežini je več kot dva metra veliko drevo, ki lahko vsak hip zapre pot temu potoku in povzroči nepotrebno oviro. Nič drugače ni ob bolj zaraščenih delih Ljubljanice, Gradaščice, Malega grabna in drugih vodotokih. Ob njih je celo več kupov požaganega ali posekanega grmovja, ki bi se lahko znova znašli v vodi. Prav tako je opaziti z listjem zamašene obcestne požiralnike. Skratka, na novo poplavo ne Ljubljana ne država nista pripravljeni, ob napovedanem daljšem deževju in razlivanju rek ter hudournikov pa ne bodo pomagale niti protipoplavne vreče. Vsaj v Rožni dolini ni problem le Glinščica, temveč tudi visoka podtalnica, ki v hiše vdira skozi kanalizacijo.

Zato se postavlja vprašanje, kdaj se bosta občina in država lotili ukrepov za preprečevanje poplav in ne le za odpravljanje škode po njih. In kdo bo prevzel odgovornost za njihovo neizvedbo od leta 2010. Za odgovore smo zato na najodgovornejše na državni in mestni ravni naslovili več vprašanj.

(Ne)odgovorni

Iz njihovih odgovorov lahko razberemo le, da Ljubljančani še nekaj let ne bodo varni pred poplavami. Kljub pozivu župana Zorana Jankovića, naj država takoj ukrepa in začne izvajati protipoplavne ukrepe iz lani sprejetega državnega prostorskega načrta za jugozahodni del Ljubljane in sosednjo občino Dobrova-Polhov Gradec, do zdaj še nismo slišali, da bi vlada zaradi vse pogostejših poplav sklicala nujni sestanek in nanj povabila župane najbolj ogroženih občin, vodarje, geologe, predstavnike agencije za okolje in drugih služb posameznih ministrstev, nato pa pripravila skupni načrt kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov z jasnimi in nedotakljivimi viri financiranja ter zavezami vseh odgovornih.

Prav tako še nismo slišali državnega uradnika, ki bi vladi predlagal, naj z rebalansom letošnjega državnega proračuna nemudoma zagotovi več deset milijonov evrov za takojšnje in najnujnejše odstranjevanje plavja, odvečnega gramoza in zarastja z brežin in iz strug vseh slovenskih vodotokov oziroma za sanacijska dela na območjih, kjer grozi nevarnost poplav, erozije in zemeljskih plazov. Ali da bi javno predstavili redefinirane državne in občinske načrte za leto 2015, saj zdajšnji končne rešitve preveč odlagajo v daljno prihodnost.

Tudi ni slišati župana, ki bi dejal, da bo na poplavnih območjih zaostril pogoje za gradnjo oziroma jo celo opustil in zemljišča raje trajno rezerviral kot razlivna območja, kjer bi voda zastajala brez večje škode. Na ravninskih predelih vsi vidijo le priložnost za pozidavo (glavarina).

Odgovori MOP

Ko smo vprašanja naslovili na generalnega direktorja agencije za okolje Joška Kneza in ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, smo namesto njunih jasnih stališč dobili splošne odgovore službe za odnose z javnostjo. Na ključno vprašanje, to je, kakšno politiko delovanja načrtujeta v prihodnosti, odgovora nismo dobili. Na MOP so le zapisali: »Ker v zadnjem času opažamo povečanje ekstremnih vremenskih pojavov, je država že pristopila k pripravi strategije prilagajanja na podnebne spremembe, v kateri bodo celovito opredeljeni ustrezni ukrepi in nosilci nalog, izhajajočih iz teh ukrepov.« Kaj to pomeni, lahko le ugibamo. Vsekakor iz tega ne moremo razbrati, ali bo država redefinirala načrt upravljanja voda za obdobje od 2009. do 2015. za porečje Save in načrt celovite ureditve povodja Gradaščice iz leta 2007. Oba sta bila namreč narejena v obdobju pred obema »stoletnima« poplavama. Zanimalo nas je še, ali je agencija za okolje s svojimi vodarji, katerih soglasje odločilno vpliva na izdajo ali zavrnitev gradbenih dovoljenj na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih, pripravljena prevzeti del odgovornosti zaradi slabih odločitev v upravnih postopkih. In kako namerava nova spoznanja in dejstva na terenu uporabiti pri nadaljnjih odločitvah, da se ne bodo ponavljali primeri Viške sončave ali drugih objektov na Viču, v Rožni dolini in drugih delih Ljubljane, ki so bili ob zadnjih dveh velikih poplavah pod vodo? Bodo upali nekaj prihodnjih let dajati vodarska soglasja za novogradnje, četudi protipoplavni ukrepi ne bodo izvedeni? Jasnih odgovorov nismo dobili. Priznali so le, da so v preteklosti pri upravljanju vod naredili nekaj napak in da so odločali tudi na podlagi prestarih podatkov in strokovnih podlag s področja poplavne ogroženosti. To se je po mnenju MOP s pripravo nove generacije občinskih prostorskih načrtov po letu 2007 začelo izboljševati, saj so na voljo boljši podatki, poleg tega pa so del prostorskih aktov tudi ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Pojasnila mestne občine

Na mestnem oddelku za urejanje prostora so nam povedali, da s spremembami in dopolnitvami OPN MOL v izvedbenem delu ne predvidevajo širitve stavbnih zemljišč na območjih poplav in da so bile študije poplavno ogroženih območij izdelane na ustreznih izhodiščih. Zato sprememba stavbnih zemljišč v nestavbna v novelaciji OPN ni predvidena. Javno razgrnitev načrtujejo spomladi, ko bo akt obravnaval tudi mestni svet. Sicer pa se strinjajo, da je treba čim prej izvesti protipoplavne ukrepe, saj bo po vsaki izvedeni etapi mogoče izdelati nove razrede poplavne nevarnosti, na podlagi katerih bo dopustna gradnja na stavbnih zemljiščih, ki ne bodo več poplavno ogrožena – seveda v soglasju in s pogoji agencije za okolje.

Na Barju, na katero smo kot na poplavno problematično posebej opozorili (gre predvsem za Črno vas), je zagotavljanje poplavne varnosti obstoječih objektov po njihovem mnenju zahtevno, saj je poleg ukrepov na širšem območju potrebna celovita rešitev. Tam je gradnja protipoplavnih nasipov okoli stanovanjskih sosesk in posameznih objektov zaradi slabe nosilnosti tal in uporabe vodoneprepustnih materialov specifična in zahtevna, saj so potrebni tudi dodatni ukrepi, na primer gradnja zapor na cestah, povratnih loput na komunalnih vodih in objektov za prečrpavanje vode.

Zadrževalnik Brdnikova

V mestni službi za razvojne projekte in investicije so dali vedeti, da so lani naročili projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo Brdnikove ceste, ki je del predvidenih protipoplavnih ukrepov na območju OPPN Brdnikova. In priznali, da je k dokumentaciji za gradbeno dovoljenje pridobljenih večina soglasij, ne pa vsa, in da izvedbeno dokumentacijo šele pripravljajo. Tudi potrebnih zemljišč in soglasja agencije za okolje še nimajo. Letos so izvedli le geodetsko odmero, geodetska uprava pa je izdala odločbe o parcelaciji. Odprto ostaja vprašanje načina izplačila in višine odškodnin za škodo, ki bi nastala lastnikom zemljišč na razlivnih površinah po postavitvi zadrževalnika. Gre namreč za kmetijska zemljišča, namenjena aktivni kmetijski rabi. Ne glede na ovire načrtujejo, da bodo prihodnje leto odkupili potrebna zemljišča in oddali vlogo za gradbeno dovoljenje, graditi pa začeli leta 2016.

Izvedeni ukrepi

Vodja mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus je dejal, da je pri protipoplavnih ukrepih v Ljubljani na potezi predvsem država, občina pa s svojimi službami izvaja tudi intervencije. Čeprav to ni v pristojnosti mesta, so od leta 2010 skrbeli za čiščenje obcestnih kanalov ob cesti v Črno vas in Lipe ter ob Ižanski cesti in odstranili zarast v strugi Gradaščice za zagotovitev projektne pretočnosti.

Ker je uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec začela veljati septembra lani, torej je minilo že precej časa, so investitorja, to je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, že opozorili, naj jo začne izvajati.

Kus je prepričan, da je gradnja zadrževalnik Razori ključnega pomena, hkrati pa opozarja, da bi moral biti časovni razmik med posameznimi fazami čim krajši oziroma ne daljši od nekaj mesecev. Četudi so zaradi povečanja varnosti pred poplavami doslej v mestni občini očistili obcestne jarke in cestne prepuste ter obrezovali veje in grmičevje na več deset lokacijah (v skupni vrednosti 479.217 evrov), pa se Kus zaveda, da je to premalo.