Prvi slovenski taktilni muzej v Polhovem Gradcu

V Muzeju pošte in telekomunikacij so slepim in slabovidnim v celoti prilagodili muzejsko pot »Dotakni se!«, stalno zgodovinsko zbirko.

Objavljeno
20. november 2015 16.19
Muzej
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana

Polhov Gradec – V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, ki deluje v okviru Tehniškega muzeja Slovenije, so odprli muzejsko pot »Dotakni se!«; stalno muzejsko zbirko zgodovine pošte in telekomunikacij so namreč v celoti prilagodili tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem.

Člani katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani in sodelavci muzeja v Polhovem Gradcu so tako oblikovali prvi slovenski taktilni muzej, ki je v celoti prilagojen slepim in slabovidnim. Tako se je pridružil približno deseterici tako prilagojenih muzejev v Evropi.

Drugačno spoznavanje zbirke

Ogled slepim prilagojenega muzeja je zanimiv tudi videčim, ki lahko zbirko spoznavajo še na drugačen način, tudi s tipanjem in poslušanjem ter z vonjanjem. Muzejska pot je opremljena z zapisi v brajici, označena s talnimi oznakami, pred vhodom v muzejske prostore pa so postavljeni tipni zemljevidi, ki slepim in slabovidnim omogočajo lažjo orientacijo po prostorih.

Začne se s predhodniki današnjih poštarjev, sli, ki so sporočila, pakete in denar prenašali peš, na konjih ali z vozovi. Obiskovalci lahko otipajo miljni kamen, preberejo legendo o sv. Urhu na srednjeveškem zvitku, poslušajo razglas mestnega klicarja in prisluhnejo melodijam poštnega roga. Otipajo lahko povečano repliko prve slovenske znamke Verigar ter reliefno podobo slovenskega poštnega reformatorja Lovrenca Koširja. Videti in otipati je mogoče tudi pisala, suhe žige, iztresalno mizo, poštne pošiljke in še veliko več. Obiskovalci lahko uporabijo Morzejev telegraf in teleprinterje, se preizkusijo v telefoniranju s pomočjo ročne, avtomatske in digitalne telefonske centrale ter se spomnijo začetkov prvih prenosnih telefonov.

Malo denarja, veliko zavzetosti

Kot je povedala doc. dr. Raša Urbas z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, so projekt, ki je potekal približno dve leti, izvedli z relativno majhnimi sredstvi, ob veliki zavzetosti vseh sodelujočih. Denar je prispeval Tehniški muzej Slovenije, pod okriljem katerega deluje Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu; njegovi soustanovitelji so še Pošta Slovenije, Telekom Slovenije in ministrstvo za kulturo. Pojasnila je, da projekt ni potekal v okviru nobenega drugega projekta, nastal je kot ideja, ki se je s skupnimi močmi vseh sodelujočih razvila v muzejsko pot, celostno prilagojeno slepim in slabovidnim.

Redki taktilni muzeji v Evropi

Med redkimi taktilnimi muzeji v Evropi jih poznajo sedem. Dr. Urbasova razlaga, da je eden najlepših taktilnih muzejev na Siciliji. V njem lahko obiskovalci najdejo številna različna razstavljena dela, katera lahko tudi otipajo. V muzeju je zanimiv bar v temi, vrt čutil in še marsikaj zanimivega; vse je popolnoma prilagojeno slepim in slabovidnim. V Italiji sta še dva. Eden lepših je Tattile Anteros v Bolonji in na ogled ponuja kar 40 tridimenzionalnih posnetkov renesančnih likovnih umetnin, kjer so vsi podatki o umetninah, njihovi ikonografski in slogovni vrednosti, zapisani tudi v brajici. Muzej Omero pa je v Anconi. V njem so razstavljene različne replike umetniških del.

Španija se lahko pohvali s tiflološkim muzejem Maria Estella Cela Esteban v Madridu, katerega je leta 1992 ustanovila državna organizacija slepih.V Atenah je taktilni muzej, kjer lahko slepi in slabovidni spoznavajo grško zgodovino in lahko otipajo številne replike najlepših grških kiparskih umetnin. Nenazadnje je tu še Tiflološki muzej v Zagrebu, kjer je razstavljena tudi stalna zbirka umetnin slepih in slabovidnih avtorjev.

V prihodnje še dodatne prilagoditve

Dr. Raša Urbas je povedala, da razmišljajo o prilagoditvi Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu tudi gluhim in naglušnim, v prihodnosti pa načrtujejo tudi prilagoditve drugim ranljivim. Na vprašanje, ali nameravajo vgraditi tudi dvigalo za gibalno ovirane, je povedala, da je to težko v historični stavbi s temelji iz 13. stoletja. Graščina je bila obnovljena v začetku 90. let prejšnjega stoletja in prenova takrat ni predvidevala vgraditve dvigala. Takoj ko bodo to omogočale finančne in kulturnovarstvene razmere, pa se bodo spoprijeli tudi s tem.