Tiskane izdaje
Ljubljana − V nekoč zapuščeni jami sredi študentskega naselja v Rožni dolini, ki meri več deset kvadratnih metrov, je te dni svojo dokončno podobo dobil, kot so ga poimenovali, študentski skupnostni vrt. Njegovo uradno odprtje bo danes ob 18. uri.
»Začelo se je z idejo, da bi imeli svoj vrt,« medtem ko stoji ob njem, pove Blaž Pavlica, diplomant računalništva in informatike. Posamezne grede na okoli dvesto kvadratnih metrov veliki površini, na katerih že počasi med drugim rastejo buče in kumare, redkvice in začimbe, so od vseh, ki jih obdelujejo, nadaljuje. »Vsi, ki delajo na vrtu, si lahko vzamejo zelenjavo – po vesti, kolikor mislijo, da so vložili v delo vrta, toliko vzamejo,« pravi Pavlica. Pravil za zdaj ne bodo postavljali, morda, doda, jih tudi v prihodnje ne bo treba. »Gre za to, da vzpostavimo skupnost, ki dela in ustvarja skupaj.«
Študentski skupnostni vrt je projekt, ki je nastal in se razvija na pobudo študentov v Študentskem naselju Rožna dolina in je bil nato vključen v širši projekt revitalizacije zelenih površin uprave študentskih domov. »Predvidoma do konca leta bomo uvedli ločeno zbiranje odpadkov in zmanjšali količino odpadkov v domovih. Prav tako bomo uvedli eksperimentalno kompostiranje živil, ki ostanejo v študentski menzi, skupnostni vrtovi pa so se že vzpostavili v Rožni dolini in tudi v študentskem naselju v Mestnem logu, hkrati bomo prenovili otroško igrišče v Rožni dolini,« pojasni Mojca Škrinjar, pomočnica zavoda Študentski dom Ljubljana. »Prednost projekta, ki ga za zdaj financiramo sami, je, da pri njem sodelujejo študenti in se tako v prostem času umaknejo od računalnikov, se organizirajo in si tudi sami pridelajo hrano.«
Kot pravi Pavlica, pri projektu skupnostnega vrta delujejo po načelih permakulture, pri čemer gre za ustvarjanje trajnostnega življenjskega prostora: »Skrb za zemljo in za ljudi ter skrb za to, da se ustvarjeni presežki vrnejo nazaj k prvima dvema.« Tako so v zimskem času organizirali tudi predavanja in delavnice na temo permakulture, sadjarstva in kompostiranja. Ob skupnostnem vrtu že stoji nekaj lesenih zabojnikov, v katerih zbirajo biološke odpadke, hkrati so tja postavili tudi zbiralnik za deževnico.
Vstopna točka na vrt, kot pravi Pavlica, ni študentska izkaznica: »Vsakdo, ki ima željo obdelovati zemljo in si pridelati zelenjavo, se nam lahko pridruži.« Tudi zato so za danes pripravili uradno odprtje tega skupnostnega prostora, ki se bo začelo opoldne z živo knjižnico, ob 18. uri pa je predviden voden ogled po vrtu. »Želimo pokazati, da študenti nismo lenuhi, ampak da tudi kaj naredimo. Hkrati pa se pri tem naučiti, kako si pridelati hrano, ker tako vidiš, koliko truda je treba vložiti, da pride hrana na krožnik.«
