Kljub 96-letni tradiciji se je knjižnica v prejšnjih prostorih na Groharjevi cesti, na zgolj 200 kvadratnih metrih, dolgo spopadala s prostorsko stisko, ki ji je onemogočala razvoj, primerljiv s podobnimi ustanovami po svetu, je povedal predsednik zveze društev slepih in slabovidnih Tomaž Wraber. Danes do vhoda v novo knjižnico in po njenih prostorih, teh je približno 700 kvadratnih metrov, vodijo taktilne oznake za slepe. Na občini pa še urejajo možnost postavitev usmerjevalnih tabel na ulicah, ki bi obiskovalce pripeljale do knjižnice.
Po razstavi z avdiodeskripcijo
V novih prostorih so poleg več polic za knjige v prilagojenih tehnikah tudi novi, sodobni snemalni studii, čitalnica, produkcijska soba in pisarne. V posebnem prostoru je galerija za umetniške razstave. Kot prva je na ogled razstava Branka Čeaka Dolgo časne ceste, na voljo je tudi avdiodeskripcija, tako da slepi poslušajo opis slik. Edina brajeva tiskarna v Sloveniji z novim brajevim strojem pa bo za zdaj ostala v starih prostorih.
V knjižnici je trenutno 1167 knjižnih del v brajici, 2548 na avdiokasetah in 3780 knjig v digitalnem zapisu mp3. V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS) bo v brajici izšlo še trideset novih knjižnih del, v obliki mp3 pa 287. Uvajajo tudi nov format zapisa zvočnih knjig daisy, ki bo v nasprotju s formatom mp3 omogočal strukturirano branje, prehajanje med stranmi in poglavji v knjigi; projekt bo omogočil izdelavo prvih 150 takih knjig pri nas. Ta format bo predvsem pomemben za zapis strokovne literature in bo učencem, dijakom in študentom z motnjami vida olajšal učenje in študij.
Tilen Škraba, vodja projekta KSS, je ob predstavitvi prostorov povedal, da roman Ana Karenina denimo v brajici obsega 32 knjig, ki so razvrščene na dveh policah, zvočni zapis pa obsega petnajst škatel, v katerih je po osem do dvanajst kaset. Gradivo je sicer urejeno glede na tehniko in črkovno zaporedje. Večinoma pa si slepi izposojajo knjige na daljavo, dostavo po mednarodnih standardih omogoča Pošta Slovenije brezplačno.
V knjižnici je na voljo tudi čitalnica, v kateri so tri računalniške postaje. Prva je za slabovidne, ki lahko na njej prilagajajo povečavo knjižnega zapisa ter barvo in kontrast ozadja. Imajo tudi lupo in delovno mesto za slepe z brajevo vrstico, ki stran na ekranu prikaže v eni vrstici. Tretja postaja je prav tako namenjena slabovidnim, na njej uporabljajo zvočno kartico in besedilo slišijo. Takšne naprave so zelo drage, stanejo od 3500 do 4000 evrov, dodaja Tomaž Wraber, kar pomeni, da so slepi draga zaposlitev za delodajalce. Vendar so ponekod v tujini delodajalci upravičeni do teh naprav, če zaposlijo slepega, toda pri nas žal še ni tako, dodaja. Kot zanimivost je še navedel, da brajev stroj stane od 100 do 120 tisoč evrov, »naročiti pa je treba najmanj pet ton posebnega papirja«.
Zaposlitev za devet slepih
V prostorih knjižnice nameravajo med drugim krepiti kulturno dogajanje, tako denimo 22. oktobra pripravljajo pogovorni večer z Zvezdano Mlakar. Osrednje slovesnosti ob odprtju knjižnice sta se udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.