Rakova jelša: Sosede nove soseske skrbijo poplave

Ljubljana – Občina z javnim arhitekturnim natečajem išče predloge, kakšna naj bo nova soseska s 170 stanovanji na Rakovi jelši, ki naj bi bila po načrtih zgrajena do leta 2020. Sosedje predvidene novogradnje pa opozarjajo, da jim že zdaj poplavlja vrtove, in se bojijo, da bo z gradnjo soseske še huje.

Mestni stanovanjski sklad je natečaj marca razpisal skupaj z zbornico za arhitekturo (Zaps), predloge arhitekturnih rešitev pa zbirajo do sredine maja. Z gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj na zdaj praznem zemljišču med Kermaunerjevo in Makucovo ulico naj bi prispevali k zmanjševanju primanjkljaja neprofitnih najemnih stanovanj in tudi k strnjevanju mesta, »saj se načrtuje gradnja na prazni in neizkoriščeni lokaciji«.

Na 2,4 hektara velikem zemljišču (v dolžino meri 350 metrov in v širino 70), ki ga z zahodne strani omejuje Pot na Rakovo jelšo, z vzhodne pa Ljubljanica, naj bi poleg okoli 170 stanovanj zgradili še prostore za trgovski program in večnamenski prostor za lokalno skupnost. Prostorski načrt predvideva gradnjo dvonadstropnih objektov.

Večina objektov legaliziranih

»Ureditev območja Rakove jelše je eden zahtevnejših projektov ljubljanske občine. Še pred nekaj leti je bilo tam skoraj šeststo nelegalno postavljenih objektov brez ustrezne komunalne infrastrukture,« so zapisali v natečajni nalogi. Zdaj jih je legaliziranih skoraj štiristo, večina drugih pa je v postopku legalizacije, navajajo. Na dveh glavnih ulicah in nekaj stranskih je mesto že uredilo komunalno infrastrukturo, še več stranskih ulic na to še čaka. Zemljišče v lasti občine in občinskega stanovanjskega sklada, kjer je predvidena novogradnja, je ogroženo z visokimi vodami in leži v območju poplavne nevarnosti. Talna voda je na globini enega metra do metra in pol, so še zapisali pripravljavci natečaja.

Avtorji izbrane rešitve bodo poleg 10.000 evrov nagrade dobili pogodbo za pripravo celotne projektne dokumentacije, katere vrednost je naročnik omejil na 4,5 odstotka ocenjene investicijske vrednosti gradnje soseske. Po podatkih izvedbenega načrta trajnostne urbane strategije MOL, kjer je projekt Rakova jelša II eden prednostnih, je njegova vrednost ocenjena na kar 18 milijonov evrov. Financiranje je še negotovo, saj naj bi občina oziroma sklad zagotovila le 3,6 milijona evrov, drugo naj bi pridobili iz evropskih in državnih sredstev. Strategija predvideva začetek gradnje konec prihodnjega leta, konec pa leta 2020.

Zamakalo ni 40 let

A gradnja že povzroča skrbi najbližjim sosedom. Več lastnikov objektov v Kermaunerjevi ulici je na občino poslalo dopis, v katerem opozarjajo na morebitne posledice gradnje na poplavno ogroženem območju. Stanovalci pišejo, da na zemljišče, kjer so predvidena stanovanja, že dve leti »dovažajo odpadni material z različnih gradbišč – verjetno z namenom, da se utrdi teren«, vendar se zaradi tega na njihovih vrtovih v neposredni bližini »pojavljajo poplave, kar se prej 40 let nikoli ni dogajalo«. Bojijo se, da bo po začetku gradnje stanovanjske soseske še huje in da bi jim lahko začelo zamakati še v hiše, zato investitorje opozarjajo, naj razmislijo o preventivnih ukrepih. Poleg tega stanovalci Kermaunerjeve nasprotujejo gradnji ceste na južni strani njihovih parcel, češ da bi ta zelo poslabšala njihove bivanjske razmere.

Po besedah direktorja stanovanjskega sklada Saša Rinka jih je o poplavah lastnica sosednje nepremičnine prvič obvestila na začetku marca. »Sklad dopušča možnost (nikakor pa to ni ugotovljeno dejstvo), da se zaradi nasutja materiala meteorna voda v manjšem obsegu (v ožjem območju nasutja) lahko izliva na vrtove,« pravi. Vendar dodaja, da ne gre nujno za sosednja zemljišča, »saj so nekateri vrtovi brez ustreznih dovoljenj oziroma soglasij stanovanjskega sklada na zemljišču v lasti sklada«.

Poplavljanje bodo preverili

Rink pojasnjuje, da so v preteklih letih na zemljišče res nasuli material, ki je ostajal ob gradnji komunalne infrastrukture na Rakovi jelši, a ta po njihovi oceni »ne more povzročati poplav na vrtovih«. Dodaja, da bodo odpadni material pred začetkom gradnje odstranili ter da bo sklad v obdobju večjih padavin opravil ogled stanja na terenu. »Če bo nesporno ugotovljeno, da nasutje povzroča poplavljanje sosednjih nepremičnin, ki so v zasebni lasti, bomo poskrbeli za odvoz nasutega materiala,« je zagotovil direktor sklada.

V zvezi z morebitnim poslabšanjem stanja po začetku gradnje na skladu pravijo, da so pridobili geotehnično poročilo o raziskavah tal in pogojih temeljenja ter hidrološko-hidravlično presojo, ki obravnava poplavno ogroženost širšega območja in predpisuje omilitvene ukrepe, ki jih bo treba upoštevati v fazi projektiranja in gradnje. »Ob upoštevanju teh ukrepov predvidena gradnja ne bo vplivala na režim odtoka poplavnih vod ali poslabšala poplavnih razmer drugim objektom,« zagotavlja Rink.

V zvezi z nasprotovanjem gradnji nove ceste pa odgovarja, da ta mora biti in da jo veljavni prostorski načrt predvideva na severni strani, za kar obstajajo strokovne podlage. Verjetno bi ji stanovalci nasprotovali tudi, če bi tekla po južni strani parcele, še pravi Rink.