Tiskane izdaje
Ljubljana – Tehnični pripomočki so v vsakdanjem življenju slepih in slabovidnih izredno pomembni, od najbolj preproste bele palice do vrhunskih tehnologij, ki slepim omogočajo delati in biti tam, kjer pred leti še nismo mogli biti, poudarja predsednik ZDSSS Tomaž Wraber.
Strokovni simpozij v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki ga je organizirala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS), je v živo spremljalo 676 ljudi. Med novimi tehnologijami za lažje vključevanje slepih in slabovidnih so predstavili sisteme govorne sinteze, sistem Daisy in digitalno zvočno knjigo, navigacijo za pomoč slepim in slabovidnim Alice ter inovativno igro flip the dice, igro s kockami, ki slepim pomaga spoznavati način dela z zasloni na dotik.
Bralniki govora
Govorna sinteza je storitev ali program, ki pisano besedilo v elektronski obliki pretvori v zvočno oziroma slišno obliko oziroma govor. Poleg slepih in slabovidnih ta sistem lahko uporabljajo tudi dislektiki, gibalno ovirani, starejši, ki jim peša vid, pa tudi drugi, ki med drugim delom lahko poslušajo knjige, se učijo jezikov itn. Na tujih trgih je na voljo več čedalje bolj kakovostnih sistemov sinteze govora, ki ponujajo več različnih glasov v več jezikih, vendar večinoma ne vključujejo slovenščine. Slovenija je namreč premajhen trg, priprava novega glasu v novem jeziku pa je precej obsežno in časovno zamudno razvojno delo, kar povzroča večje stroške in višjo ceno sistema.
Udeleženci simpozija so poudarili, da je prihodnost razvoja sintetizatorjev za slovenske uporabnike odvisna predvsem od finančnih sredstev. V Sloveniji se s sintezo slovenskega govora ukvarja pet raziskovalno-razvojnih skupin: Alpineon, d. o. o., Amebis, d. o. o., Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani (FE), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru (FERI) in Institut Jožef Stefan (IJS). Slovenskim uporabnikom sta trenutno na voljo dva sintetizatorja oziroma bralnika govora: Govorec, ki ga razvijata Amebis in IJS ter Proteus, ki je nastal v sodelovanju z Alpineonom in FE. Kot pravijo razvijalci, sintetizatorja po kakovosti še ne dosegata naravnega govora, ponujata pa jasno, razumljivo in tekočo izgovarjavo. Trenutno sta na voljo v obliki strežnikov, v prihodnjih mesecih pa ju bo mogoče naložiti tudi na mobilne naprave. Na platformah android in windows phone ju bo mogoče tudi popolnoma integrirati v operacijski sistem, kar bo slepim olajšalo uporabo; napovedujejo, da bosta v prihodnosti na voljo tudi za Applov ios.
Na spletu je prosto dostopen še sintetizator govora e-govorec. To je storitev v oblaku s preprostim vmesnikom. kar omogoča preprosto vključitev v poljubno spletno ali mobilno aplikacijo. Od septembra bo nadgrajen s prosto dostopnim sistemom dyslex, ki bo podpiral android speech API, kar pomeni, da bo popolnoma vgrajen v sistem mobilnih telefonov. Hkrati bosta izdelana tudi bralnika za iphone in microsoft phone. Tako bo mogoče katerikoli microsoft speech API kompatibilen sintetizator govora uporabljati tudi na mobilnih napravah.
Zvočne knjige
Daisy je sklop strojne in programske opreme za izdelavo in predvajanje digitalnih zvočnih knjig, namenjenih ljudem, ki imajo težave z vidom, motnje pri branju ali so gibalno ovirani. Knjige so lahko prenosljive in na različnih medijih. Omogoča hiter in natančen pomik bralca po delih knjige, zato je še posebej učinkovita za učbenike in študijsko gradivo. S pomočjo projekta Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS), ki je vreden 2,7 milijona evrov in je 85-odstotno sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, v okviru katerega poteka tudi simpozij, bo v knjižnici Minke Skaberne kmalu na voljo 150 knjig v novem formatu zapisa zvočnih knjig Daisy. Navigacija za pomoč slepim in slabovidnim Alice opravlja vlogo asistenta, integriranega v prenosne mobilne naprave, kot so telefoni, računalniki ali tablice, za zanesljivo navigiranje. Projekt razvija sedem partnerjev iz štirih držav, sofinancirata ga program AAL (Active Assisted Living Programme) in slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Veliko prilagoditev brez visokih stroškov
Na okrogli mizi v okviru simpozija so sodelujoči opozorili, da je ob staranju prebivalstva, ko bo težav z vidom vse več, treba zagotoviti okolje, ki bo prijazno do vseh ljudi. Opozorili so, da se ob razvoju novih tehnologij o prilagoditvah določenih izdelkov razmišlja šele naknadno, in ne ob njihovem razvoju, kar pa zviša stroške in podaljša dostop do njih. Veliko prilagoditev pa ne prinaša velikih stroškov, potrebno je le medsebojno poslušanje in ozaveščenost o potrebah različnih ranljivih skupin, ki predstavljajo enakovredne uporabnike storitev. Tako so ugotavljali v organizacijah, v katerih so že izvedli nekatere prilagoditve slepim in slabovidnim. Finančna uprava RS je ustrezno prilagodila spletno stran (www.fu.gov.si) slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim, ki si lahko s pomočjo vrstice na vrhu prilagajajo ogled strani, denimo velikost in barvo pisave, na voljo je znakovni jezik; izpostavili so tudi 30 tipičnih življenjskih dogodkov v nekajminutnih filmih, denimo prodaja avtomobila, nepremičnine, dedovanje in podobno, v katerih lahko uporabniki dobijo potrebne informacije. Na RTV Slovenija pa so oblikovali portal Dostopno.si, na katerem so podnaslovljene oddaje z znakovnim jezikom in zvočnim opisom.
Vodja projekta KKS Tilen Škraba pa je še posebej izpostavil, da internet na široko odpre vrata za dostop do informacij slepim in slabovidnim, zato bi moralo vsako podjetje, medij in organizacija razmišljati o prilagoditvah. Zaradi majhnosti slovenskega trga pa bi morala pri tem nujno pomagati tudi država in ustrezno urediti sistemske rešitve.Wraber pa je še opozoril na velike težave, ki jih imajo zaradi neratifikacije Marakeške pogodbe, kar bi med drugim olajšalo prilagajanje knjig v brajico in druge dostopne formate brez privolitve nosilcev avtorske pravice. Zdaj je namreč treba v državah, kjer veljavna avtorska zakonodaja ne pozna izjem, pridobiti posebno dovoljenje za takšne prilagoditve gradiv, postopki pa so zelo dolgotrajni.
