Rcero Ljubljana: Gradnja glavnih objektov prestavljena na januar

Ljubljana – Začetek gradnje glavnih objektov v okviru nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana je predviden za januar 2014, so sporočili s Snage, ki vodi projekt. Kot smo poročali, ta 155 milijonov vredna investicija še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje in posledično gradbeno dovoljenje.

Za začetek letošnje jeseni so še pred nekaj meseci na Snagi napovedovali začetek gradnje glavnih objektov Rcera na Barju, saj je časovni načrt predvideval, da bo okoljevarstveno soglasje pridobljeno najpozneje 2. septembra, gradbeno dovoljenje pa najpozneje 2. oktobra. Toda pridobivanje soglasij precej zamuja – komaj ta teden se je končala enomesečna javna obravnava za okoljevarstveno soglasje (OVS). Šele ko bo to izdano, kar se bo najverjetneje zgodilo v prihodnjih tednih, lahko Snaga oziroma Strabag kot izvajalec del na Barju da vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato so časovni načrt prilagodili. »Zdaj na gradbišču potekajo manjša in pripravljalna dela (prestavitve vodov, predobremenitve ...), začetek gradnje glavnih objektov je skladno s terminskim načrtom predviden za januar 2014, začetek poskusnega obratovanja glavnih objektov pa za maj 2015,« so sporočili s Snage. Javno podjetje za MOL kot glavnega investitorja in še 16 drugih občin investitoric vodi ta največji kohezijski projekt s področja okolja v državi.

Rešitev za evropski denar še iščejo

Še vedno pa ni jasno, ali bodo našli rešitev za evropska sredstva. Da bi počrpali celotnih 77,6 milijona evrov iz kohezijskega sklada, za kolikor je izdana odločba o sofinanciranju, bi moral biti projekt povsem končan do konca leta 2015, ko je še mogoče črpati iz trenutne finančne perspektive. Na Snagi so pred nekaj tedni že priznali, da do takrat ne bo mogoče opraviti vseh del.

Ker projekt Rcero Ljubljana ni edini v državi z zamudami, na drugi strani pa je več projektov pripravljenih na izvedbo in čakajo na dodelitev evropskih sredstev, je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pred nekaj tedni občine, ki ne bodo mogle počrpati že odobrenih sredstev, pozvalo, naj do 15. oktobra pošljejo predloge za odstop od projektov ali njihovo delitev v dve fazi. Bodo tudi na Snagi izkoristili zadnjo možnost in del financiranja prenesli v prihodnjo finančno perspektivo? Odgovora na to nismo dobili. »Investitor in njegov pooblaščenec še vedno iščeta način, kako izkoristiti vsa odobrena sredstva kohezijskega sklada. Možnih rešitev je več, dogovarjanje poteka, potrebne pa bodo tudi spremembe sofinancerske pogodbe, ki se bo iztekla konec leta 2015,« pravijo v javnem podjetju.

Če je župan Zoran Janković vzrok za zamude pri pridobivanju potrebnih soglasij in dovoljenj (Snaga je vlogo za OVS vložila konec junija) našel v uredbi o emisijah snovi, ki jo je vlada spremenila junija letos, je pojasnilo Snage glede počasnosti drugačno. Pravijo, da so morali za glavne objekte najprej izbrati izvajalca in podpisati pogodbo (kar se je zgodilo septembra lani), nato je moral izvajalec pripraviti projektno dokumentacijo in dokumentacijo za okoljevarstvene postopke, sledila je priprava vloge in šele zatem jo je izvajalec lahko tudi vložil. »Pridobivanje OVS torej teče po določenem vrstnem redu, ki ga ni mogoče prehitevati,« so zatrdili.

Za promocijo skoraj 350.000 evrov

Ker gre za največji evropski projekt glavnega mesta, za katerega, kot za vse evropske projekte, je bil med drugim najet poseben zunanji izvajalec za obveščanje javnosti, a je obveščanje o izvajanju projekta precej slabo (v zadnjem letu so na spletni strani Rcera Ljubljana objavili vsega sedem novic, med njimi tudi tisto, da je Ljubljani »za las ušel« naziv zelene prestolnice Evrope), nas je zanimalo, kako na Snagi ocenjujejo obveščanje javnosti. Že v začetku leta 2010 je bilo z javnim naročilom za naloge, povezane s promocijo, izbrano podjetje Studio 3S, vrednost posla brez davka pa je kar 346.000 evrov.

Na Snagi pojasnjujejo, da je bilo doslej plačanih že 165.700 evrov, med drugim je izvajalec pripravil več novinarskih konferenc, uredil spletno stran, pripravil več radijskih oddaj in velikih obcestnih plakatov, prav tako letak v nakladi 170.000 kosov in izvedel dve javnomnenjski raziskavi. Dodajajo, da je bil izvajalec izbran po merilu najnižje ponujene cene, glede kakovosti obveščanja pa pravijo, da so bila »komunikacijska orodja (in število posameznih aktivnosti, materialov ...) za obveščanje javnosti določena vnaprej, zato naročnik nima manevrskega prostora za prilagajanje komunikacije. Če bi bila v projektni nalogi navedena nekatera drugačna dela, ki jih mora izvesti izvajalec, oziroma bi bila omogočena neka stopnja fleksibilnosti pri izbiri komunikacijskih orodij, bi bil učinek obveščanja javnosti lahko večji.« Naročnik si je, kot zatrjujejo, pri pripravi javnega naročila prizadeval za spremembe projekte naloge, a neuspešno, menda zaradi togih predpisov pri evropskih sredstvih.