Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se bodo že leta 2016 na Barju zbirali odpadki več kot tretjine prebivalcev Slovenije, na občini zagotavljajo, da gradnja novega priključka z obvoznice ni potrebna. Stanovalci okoliških sosesk pa opozarjajo, da so dovozne ceste v katastrofalnem stanju že danes.
V občinskem prostorskem načrtu (OPN) je nov avtocestni priključek sicer zarisan, in sicer ob počivališču Barje, med izvozoma Ljubljana Center in Ljubljana Zahod. Z njim bi bila vzpostavljena neposredna povezava z regijskim centrom za ravnanje z odpadki (Rcero), katerega nadgradnja naj bi bila končana leta 2016. Medtem ko ljubljanska Snaga danes skrbi za odvoz smeti iz desetih občin, bo čez slabi dve leti na Barje odpadke vozilo štirikrat več občin. Doslej se jih je projektu pridružilo 36 s skupaj 635 tisoč prebivalci, s tremi pa še potekajo dogovori. Cilj je doseči 700 tisoč prebivalcev.
MOL: Zadostuje sedanje cestno omrežje
To pomeni, da se bo število tovornjakov, ki vsak dan vozijo smeti na Barje, povečalo. A na ljubljanski občini mirijo. Če so pred slabima dvema letoma napovedovali, da se bodo v projekt gradnje novega avtocestnega priključka aktivno vključili in v zvezi s tem sodelovali z ministrstvom za infrastrukturo in Darsom, zdaj poudarjajo, da novi priključek ni potreben. Alenka Pavlin z oddelka mestne uprave za urejanje prostora pravi, da OPN za območje Rcera ne določa posebnih pogojev glede prometnega dostopa. »Dostop je lahko urejen po obstoječem cestnem omrežju, po morebitni gradnji priključka pa bo mogoč naravnost z južne obvoznice.« Občane, ki jih prav tako zanima, kdaj lahko pričakujejo gradnjo novega priključka in razbremenitev okoliških cest, pa usmerjajo na Dars. Tam pravijo, da v zvezi z novim priključkom v območju počivališča Barje nimajo predvidenih nobenih aktivnosti.
Tudi na Snagi so poudarili, da »avtocestni priključek ni bil pogoj za gradnjo centra Rcero«. Po njihovem so pomisleki in skrbi glede kakovosti življenja in prometa odveč, saj »količina odpadkov, ki bo prihajala v Rcero Ljubljana, ne bo bistveno drugačna od količine, ki danes prihaja na odlagališče Barje, posledično se tudi tovorni promet ne bo bistveno povečal«. Predstavnica javnega podjetja Nina Sankovič to utemeljuje s trendom zmanjševanja količine odloženih odpadkov zaradi vse bolj razširjenega ločevanja. Na Barje je bilo na primer leta 2000 prepeljanih več kot 200 tisoč ton odpadkov, leta 2011 pa le še 110 tisoč ton. Zmogljivost Rcera Ljubljana bo po nadgradnji 171 tisoč ton.
Tudi dejstvo, da bodo odpadke namesto iz desetih občin na Barje vozili iz okoli štiridesetih, po mnenju Snage ne pomeni bistveno večje obremenitve okoliških cest in s tem stanovalcev: »Nekoč so vse odpadke pripeljali s smetarskimi vozili in tovornjaki, ki so bili veliko manjši, kot jih ima Snaga danes, posledično je to pomenilo še več prevozov. Danes so v uporabi sodobnejša vozila in pri izbiri pogonskega goriva izbiramo takšna (plin), ki so najmanj škodljiva za okolje in ljudi. Zagotovo se bodo iz oddaljenih občin odpadki prevažali z velikimi tovornimi vozili.«
V prihodnje do Rcera le po eni poti
Pri Snagi še poudarjajo, da so bili vsi morebitni vplivi na okolje in kakovost življenja okoliških prebivalcev natančno proučeni ter preverjeni med pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja. Pomembna podrobnost pa se skriva v okoljevarstvenem soglasju (OVS), ki ga je agencija za okolje izdala decembra lani. V njem je za vsa smetarska in tovorna vozila zahtevana uporaba izključno ene dovozne poti do Rcera (od treh možnih), in to tako v času gradnje kot v času obratovanja – do ureditve novega priključka Barje na AC. Trasa gre od avtocestnega izvoza Ljubljana Zahod, po Tržaški cesti, Cesti v Gorice ter Cesti dveh cesarjev (po delu zunaj obvoznice), do objektov Rcera. V Snagi poudarjajo, da je ob tej poti le enajst stanovanjskih objektov, vse drugo so poslovni objekti in podobno.
A kot dodatno pojasnjujejo v Snagi, se ta določila nanašajo na novi regijski center in MBO objekte (za mehansko-biološko obdelavo), katerih gradnja še poteka: v času gradnje torej zapovedana trasa velja samo za vozila, ki so povezana z gradbenimi deli na območju. Ko bo Rcero zgrajen in začel delovati, pa bo to veljalo tudi za smetarska vozila.
Stanovalci in četrtni skupnosti za nov priključek
Od stanovalcev dela Ceste dveh cesarjev, ki vodi znotraj obvoznice, smo izvedeli, da po njihovi oceni danes večina tovornjakov Snage obvoznico zapusti na izvozu Ljubljana Center. Večji del se jih nato proti odlagališču odpelje po Cesti dveh cesarjev, manjši pa po Cesti v Mestni log.
Kot je povedal eden od občanov, je stanje že danes katastrofalno, zato se bojijo, kaj bo, ko se bo število tovornjakov še povečalo. O tem, da bodo morali vozniki smetarskih vozil spremeniti pot vožnje, jih ni obvestil še nihče. Po njihovem je obremenjenost s tovornim prometom nevzdržna, poleg vozil Snage k temu prispevajo še tovornjaki Pošte, ki ima ob Cesti v Mestni log logistični center. Poleg tega je Cesta dveh cesarjev preozka, da bi se na njej srečali dve tovorni vozili, zato ob bankinah nastajajo globoke luknje. Tovornjakarji pogosto ne upoštevajo omejitve hitrosti, tako da se hiše v bližini ceste kar tresejo. Njihove prošnje, da bi na cesti omejili tovorni promet ali vsaj postavili hitrostne ovire, so na občini naletele na gluha ušesa. Za razbremenitev teh cest tovornega prometa bi bilo tako po njihovem najbolje urediti nov avtocestni priključek.
S to rešitvijo se strinjajo tudi v tamkajšnjih četrtnih skupnostih. Kot je povedal predsednik sveta ČS Vič Danilo Šarič, sicer mestni svetnik Liste Zorana Jankovića, se njihova četrtna skupnost že leta zavzema za podaljšanje Koprske ulice na južno obvoznico z gradnjo novega priključka. »S tem izvozom bi rešili promet tudi po Tbilisijski ulici, razbremenili bi Tržaško, predvsem pa odpravili problem prevozov poštnih vozil, ki zdaj vozijo po Cesti v Mestni log in Tbilisijski. Prebivalci se seveda strinjajo z našimi predlogi. Hitra rešitev bi bila po našem mnenju gradnja izvozov z obeh Petrolovih črpalk, po mostu čez Mali graben in AC (podaljšek Ceste v Mestni log).«
Težav se zavedajo tudi v četrtni skupnosti Trnovo, po kateri teče Cesta dveh cesarjev. V tej četrtni skupnosti se prav tako zavzemajo za podaljšanje Koprske do obvoznice. Predsednik sveta ČS Žiga Oven pravi, da bi s tem odpravili močno obremenitev Ceste dveh cesarjev, Tbilisijske ulice, Ceste v Mestni log in tudi Tržaške. »Z vidika naše četrtne skupnosti sta problematični predvsem Cesta v Mestni log in Cesta dveh cesarjev, po katerih vsakodnevno vozijo težki tovornjaki za Pošto in Snago.« Dodaja, da je četrtna skupnost v sodelovanju z mestnim odsekom za promet med svoje prednostne naloge za obdobje 2010–2014 »zavedajoč se nevzdržnega tovornega prometa po neurejeni Cesti dveh cesarjev in povečanega prometa po Cesti v Mestni log« uvrstila tudi komunalno ureditev Ceste dveh cesarjev. Kot še poudarja, je bil na Cesti v Mestni log za povečanje prometne varnosti urejen zvišan nivo vozišča, postavljeni količki v križišču pri osnovni šoli Kolezija, označena »cona 30« in postavljen stacionarni radar.
Težava tudi smrad
Sicer pa promet ni edina težava viške četrtne skupnosti v povezavi z Rcerom. Oven opozarja na smrad, ki se zaradi glavne jugozahodne smeri vetrov z deponije širi čez del Viča in mestnega središča proti severovzhodu. »Nemalokrat so tuja predstavništva in veleposlaništva spraševala vodstvo mesta in strokovne urbanistične službe o vzrokih za onesnaženje zraka. Zato vztrajamo, da se ne povečuje obremenitev deponije. Skoraj dvakrat večja obremenitev bo dodatno onesnaževala mesto, saj se bo že med praznjenjem tovornjakov povečeval čas odprtih odpadkov kljub novim tehnologijam.« Po njegovem mnenju bi bilo zato treba poiskati dodatne lokacije za zbiranje in odlaganje odpadkov.
