Rog kot politični projekt brez zagotovljenih sredstev

Center Rog: V njem brez elektrike in vode dela več kot 15 ekip. Vsako pomlad čakajo na morebitno izselitev.

Objavljeno
04. september 2013 23.11
Umetniški in socialni center Rog 27.8.2013 Ljubljana Slovenija
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana
Ljubljana – Prostori nekdanje tovarne koles Rog, ki je med Trubarjevo in Rozmanovo ulico ter Petkovškovim nabrežjem delovala do leta 1991, so že nekaj let trn v peti zaposlenim na občini. Poleg tega, da z razpisi, s katerimi so iskali zasebnega partnerja, niso bili uspešni, jim, vsaj tako je videti, gredo navzkriž tudi začasni uporabniki. Ti v prostorih z lastnimi sredstvi ustvarjajo in delujejo, čeprav nimajo občinske podpore.

Kreativci, umetniki, grafitarji, plesalci, skejtarji, društva in socialni center so pozabljene Rogove prostore, ki so ostali za nekdaj eno izmed najuspešnejših jugoslovanskih tovarn, začasno zasedli leta 2006, občina pa je od leta 2007 za Rog porabila več kot 13 milijonov evrov sredstev. Od tega so jih dobrih 12 milijonov porabili za odkup nepremičnine, za katero pa se zdi, da ne vedo prav dobro, kaj z njo narediti.

Občinski načrti seveda obstajajo, a so se skozi leta že nekajkrat spremenili. V razpisu, k je bil objavljen lani, so tako iskali partnerja, ki naj bi v javno-zasebnem partnerstvu zgradil celoten kompleks s Centrom Rog, design hotelom, stanovanjsko zidavo in garažami v kleti. Ker zasebnega interesa ni bilo, pove Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo MOL, se je za edino realno uresničljivo možnost pokazalo, da v programu investicije ostanejo samo osnovni, javni programi centra, pa še ti v zmanjšanem obsegu.

Na eni od preteklih sej mestnega sveta je bilo tako sklenjeno, da se za zdaj projekt »revitalizacije Roga«, kot so ga poimenovali na občini, omeji samo na prvo fazo prenove. Ta bo, poudarja Demšičeva, »obsegala prenovo in preureditev tovarne Rog, nujno potrebna parkirišča v kleti in preureditev tovarniškega dvorišča v večnamenski park«. Opustila se bo tudi gradnja tovarni prizidanega krila razstavnih prostorov, »te bodo nadomestili razstavni in galerijski prostori v prenovljeni Cukrarni«. Spodnji del tovarne Rog ob Petkovškovem nabrežju pa bo (nekoč) namenjen dejavnostim gostinstva in trgovine. S prvo fazo prenove naj bi se tako začelo v prvi polovici prihodnjega leta, dodatni denar pa bo občina poskušala dobiti iz evropskih sredstev.

Spet nekaj let za parkirišča?

A ni prvič, da začasnim uporabnikom občina napoveduje izselitev. »Tako je že pet let,« pove Sergej Halabarec, ki ima v enem od prostorov urejeno galerijo Kljub Vsemu, v kateri približno vsake štiri mesece organizira različne razstave. »Vsako pomlad čakaš in ne veš, ali boš tokrat zares moral ven.«

Sergej ni edini, v Rogu dela več kot 15 ekip, ki tam utrjujejo neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Le en obisk prostorov je potreben, da postane jasno, da – v nasprotju z večinskim javnim mnenjem – tam ne domuje zalega narkomanov in deviantov, ampak umetniki in drugi aktivni posamezniki, ki brez napeljane elektrike in urejene kanalizacije organizirajo razstave, koncerte, glasbene večere pa tudi politične diskusije.

Franci Iskra iz Socialnega centra Rog, prostora političnega organiziranja, v sklopu katerega se je med drugim sestavila tudi iniciativa Izbrisanih, o občinskih načrtih meni, da »iz prostora delajo politični projekt, za katerega nimajo niti zagotovljenih sredstev«.

Uporabniki se zavedajo, da prostore uporabljajo začasno in v tem ne vidijo težav, bojijo se le, da bo občina po tem, ko bo zrušila tiste prostore, ki jih sme (stavba, v kateri je bila tovarna, je pod kulturno zaščito), tam naredila še eno od mnogih parkirišč in – tako kot pri tistem pri Nuku – stvari pustila stati še nadaljnjih nekaj let. Uporabniki pa bodo za ustvarjanje kljub temu morali poiskati nove prostore.

Špela Pristavec, ki skupaj s še z nekaterimi v Rogu med drugim organizira koncerte, pojasni, da tam neke vrste center različnih umetnosti že obstaja: »Sedem let smo se brez kakršnihkoli sredstev in popolnoma prostovoljno trudili, da smo nekaj ustvarili, zato se mi njihovi ohlapni načrti ne zdijo upravičeni. Dvajset let so bili tu narkomani, takrat jih ni nihče motil, ko se končno dogaja nekaj pozitivnega, pa hitijo z rušenjem. Za sodelovanje z nami ne kažejo zanimanja.«

Anuška Podvršič in Tine Drašak, ki prav tako skrbita za glasbeno dogajanje, dodata, da so v sklopu akcije Očistimo Slovenijo zaprosili za kontejner, da bi vanj znosili odpadke, a so na občini rekli, da jih čiščenje tam ne zanima.

Dodatnih 13 milijonov evrov

A z občine odgovarjajo drugače. Demšičeva meni, da sedanji uporabniki na prenovo Roga gledajo iz lastnega interesa, saj bodo morali pred začetkom obnove prostore tovarne zapustiti: »Ne slišijo že večkrat povedanih dejstev, da je za normalno delovanje in obnovo stavbe potrebna ekološka sanacija in gradnja celotne infrastrukture, kot je napeljava vode in elektrike.«

Da ni vode in elektrike, se začasni uporabniki zavedajo. Vse aktivnosti, ki potrebujejo elektriko, tako izvajajo s pomočjo generatorjev, samo stroški koncertne dvorane znašajo približno 400 evrov na mesec, s podobnimi zneski pa se ukvarjajo tudi drugi. Ta denar bi raje porabili za najemnine, pravijo.

Občina, ki za varnostnike, ki noč in dan »dežurajo« na vhodu v Rog, vsak mesec porabi 6124 evrov, je le lučaj stran od zapuščenega Roga na Petkovškovem nabrežju razvila pilotni projekt RogLab. Od začasnih uporabnikov je tam delovala le ena skupina – Cirkulacija 2, ki se je, pove Demšičeva, »edina prijavila na javni poziv za programska partnerstva«.

Občina in začasni uporabniki torej ne sodelujejo ravno vzorno. Mesto očitno bolj razmišlja o mladih generacijah arhitektov in oblikovalcev, ki bodo, tako Demšičeva, »v centru dobili prostor in orodja za vstop na trg dela«. Stroški ekološke sanacije, obnove in vzpostavitev infrastrukture bodo občino stali dodatnih 13 milijonov evrov. Slikovnega materiala, ki bi lahko približno nakazal, kam bo denar šel, pa še nimajo, »ker je projekt v izdelavi«.