Tiskane izdaje
Ljubljana, Črnomelj – Romska skupnost v Sloveniji ni zadovoljna s svojim položajem, zato ljubljanska romska zveza Umbrella – Dežnik in Zveza za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja sredi prihodnjega meseca napovedujeta množične demonstracije pred vlado.
Prišlo naj bi več kot petsto Romov iz Bele krajine, Ribnice in z Dolenjskega. Na ljubljanski upravni enoti so shod že prijavili, vendar morajo del dokumentacije še dopolniti. Romi že dolgo opozarjajo na svoj diskriminatorni položaj, da živijo v slabih življenjskih razmerah, da jih delijo na avtohtone in neavtohtone, za protest v Ljubljani pa so se odločili, ker je vlada zavrnila večino njihovih zahtev iz dopisa, ki so ji ga poslali.
Med njimi tudi poziv za takojšnjo spremembo zakona o romski skupnosti, ki bi omogočila dostop do osnovne infrastrukture in prepovedala prisilne izselitve. Vlada jim je odgovorila, da uvedba prepovedi deložacij ali začasnega moratorija nanje ne bi bila dopustna, saj je treba spoštovati lastninsko pravico. Glede romske zahteve za razpustitev njihove krovne organizacije, Sveta romske skupnosti, ker ta ni sestavljen iz vseh delov romske manjšine – 14 članov od 21 prihaja iz Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca, ki je hkrati tudi predsednik Sveta romske skupnosti – vlada pravi, da je že ustanovila medresorsko delovno skupino za spremembo zakona o romski skupnosti.
V občinskem svetu bi radi predstavnika tudi v Ljubljani
Romi znova zahtevajo svoje predstavnike v občinskih svetih, in to v Ljubljani, Mariboru, Škocjanu, Velenju, Ribnici in na Jesenicah. Vendar vlada meni, da je zakonodaja, ki ureja politično participacijo romske skupnosti na lokalni ravni, ustrezna, zato spremembe niso potrebne. Razlog, da med 20 romskimi občinami ni omenjenih, vlada utemeljuje s tem, da je pogoj za politično predstavništvo romske skupnosti v občinskem svetu njena tradicionalna oziroma zgodovinska naselitev na določenem območju, ki pa ga navedene občine ne izpolnjujejo.
Ribniški župan Jože Levstek je za Delo povedal, da v občini deluje posebna komisija za Rome, zato v občinskem svetu nimajo romskega svetnika in ga tudi v prihodnje ne nameravajo imeti. Zakonodajalec je namreč Ribnico v zakonu o lokalni samoupravi izpustil s seznama romskih občin, saj tamkajšnji Romi niso avtohtoni prebivalci. Podobno meni škocjanski župan Jože Kapler, ki pravi, da lahko Romi kandidirajo na volitvah tako kot vsi njihovi občani.
Davčna in prekrškovna abolicija
Pravice do vode in sanitarij ni mogoče enačiti s priključitvijo objektov na javni vodovod ali kanalizacijo, ugotavljajo v vladi glede romske zahteve za takojšen dostop do pitne vode v vseh romskih naseljih. Tudi pri pravici dostopa do električnega priključka ne glede na pravni status objekta vlada ni pritrdila romski zahtevi, ker da je treba spoštovati zakon o graditvi objektov. To pa pomeni, da brez gradbenega dovoljenja ni mogoče pridobiti električnega priključka, saj bi se v nasprotnem primeru nelegalna naselja samo širila. Romi so v dopisu zahtevali legalizacijo domov, starejših od 25 let, odpravo posebnih vrtcev za Rome in vpis otrok v običajne vrtce ter »oprostitev preteklih davčnih in prekrškovnih obveznosti«, ker da jih posamezniki ne morejo odplačati.
Romski aktivist Zvonko Golobič pravi, da s stališči vlade niso zadovoljni in da bodo protestirali do izpolnitve svojih zahtev, pri čemer v Ljubljani ne izključuje niti postavitve velikih šotorov.
