SCT je blok v Zeleni jami gradil več kot le površno

Ljubljana – Le pet let po odprtju bloka s 126 neprofitnimi stanovanji v Zeleni jami ljubljanski stanovanjski sklad objavlja razpis za obnovo propadajočih skupnih delov. Izbrani izvajalec bo iz naslova bančne garancije saniral zamakajočo streho, teraso in garažno klet, ki jih je slabo zgradil propadli SCT.

Blok, ki ga je za 11,6 milijona evrov zgradil SCT Stanovanjski inženiring, v njem pa je polovica stanovanj ljubljanskega in polovica stanovanj državnega stanovanjskega sklada ter sedem pritličnih poslovnih prostorov, je od daleč sicer videti moderen in lep, v resnici pa imajo lastniki in uporabniki z njim kopico težav.

Gradili mimo načrta

Kot je razvidno iz mestnega razpisa, bo blok deležen temeljite sanacije, saj bodo izbrani izvajalci morali odpraviti množico napak na skupnih delih objekta. Podjetje Eurotehnik, ki je izvedlo ogled objekta in pripravilo elaborat ugotovljenih napak ter predlog ukrepov za njihovo odpravo, je že v uvodu poročila navedlo, »da dela niso bila izvedena skladno s projektno dokumentacijo za izvedbo (PZI)«. To pomeni, da so bili izvajalci strehe in terase zelo površni pri izvedbi detajlov oziroma se niso držali predpisanega načrta. Zaradi nepravilne izvedbe (premajhni nakloni ali zaključki pločevine pri obrobah) zdaj zamaka v stanovanja oziroma po fasadi. Četudi je bila celotna terasa v šestem nadstropju že sanirana, po ugotovitvah Eurotehnika na njej še vedno zamaka in zastaja voda, poleg tega »se odtoki kljub čiščenju pogosto mašijo«. Fasada pa je mokra zaradi premajhnega odkapa zaključne pločevine, ki znaša le dva centimetra (Eurotehnik predlaga vsaj petcentimetrskega). K temu je treba dodati še nekakovostno varjenje kritine in neustrezno spajanje parne zapore (ta ni zrakotesna). Marsikje je zaradi navedenega namočena toplotna izolacija.

Napake v garaži

Mimo projektne dokumentacije so bila dela izvedena tudi v treh kletnih garažnih etažah. Na medetažnih ploščah ni vgrajena hidroizolacija (to potrjuje poročilo Igmata, narejeno oktobra 2012), v kleteh pa ni rešeno odvodnjavanje. Nakloni niso v pravilnem padcu, voda ponekod odteka celo proti zidu, namesto stran od njega. Zato ob vsakem močnejšem deževju zamaka. Voda, ki se prebije skozi beton, na stropu ustvarja tudi bele lise, po tleh pa so večje luže. Zaradi navedenega se ponekod beton že lušči, zaradi korozije pa je ogrožena tudi armatura v armiranobetonskih nosilnih ploščah.

Promet v kleteh bo otežen

Zato bo treba odstraniti asfalt, ta je debel osem centimetrov, in izdelati novo hidroizolacijo, zatem pa položiti novo asfaltno prevleko. Ta del sanacije bo za stanovalce zelo moteč, saj bodo garažne kleti sicer lahko uporabljali, vendar zaradi fazne izvedbe v omejenem obsegu. Uvoz in izvoz po klančini pa bosta med sanacijo urejena s semaforjem. Promet bo namreč potekal izmenično le po enem voznem pasu. V vseh treh kleteh bodo z injiciranjem pokrpali razpoke v betonskih stropovih in stenah, za uvozno-izvozno klančino pa so predlagali, da bi vanjo vgradili sistemsko talno ogrevanje. Tako bi bila namreč manj izpostavljena zimskim vremenskim vplivom, kot sta sneg in zmrzal.

Razpisni pogoji

Zaradi izredno zahtevne sanacije so na ljubljanskem stanovanjskem skladu razpis objavili tako, da bo možna tudi izbira več izvajalcev oziroma po dveh ločenih sklopih. V prvem namreč prevladujejo krovska oziroma obrtniška dela (sanacija strehe in terase), v drugem pa gradbeniška (sanacija podzemne garaže, stropov in uvozne klančine).

Stanovalci bodo morali zaradi sanacije strehe delavce prenašati 35 dni, medtem ko bodo veliko zahtevnejša dela v podzemlju trajala kar tri mesece. Kot piše v razpisu, bi vsa morala biti izvedena najkasneje 31. oktobra letos. Kdaj se bodo začela, bo odvisno predvsem od števila prijavljenih (prijave bodo odpirali 17. julija) in morebitnih pogajanj za izbor končnih izvajalcev. Če se bodo hoteli držati svojega končnega roka, pa bo moral biti izvajalec za sanacijo v garažnih kleteh izbran najkasneje do konca tega meseca.

Da se obnova ne bi vlekla, je predvidena pogodbena kazen za vsak dan zamude, in sicer pet promilov pogodbene vrednosti. Garancija za dobro izvedbo del znaša 10 odstotkov vrednosti posla, za odpravo napak v desetletnem garancijskem roku pa 5 odstotkov.

Pojasnila sklada

V osnutku pogodbe z bodočim izvajalcem sanacijskih del na stanovanjskem bloku na Šmartinski 58 a, b in c piše, da bo obnova »financirana iz unovčene bančne garancije izvajalca del, ki se ni odzval na poziv po odpravi ugotovljenih napak v garancijskem roku«. Seveda nas je zanimalo, koliko je ta znašala, kdo jo je dal in ali bo zadoščala za pokritje vseh stroškov.

Julke Gorenc, ki nadomešča odsotnega direktorja ljubljanskega stanovanjskega sklada Saša Rinka, nam je sporočila, da je podjetju SCT Stanovanjski inženiring garancijo izdala Abanka Vipa kot izvajalcu del. Njena vrednost presega 804 tisočake, kar bi po ocenah tega sklada moralo zadoščati za stroške odprave napak, ki so predmet javnega naročila.

Zanemarjena okolica

Le nekaj metrov od vhoda v podzemno garažo pa zgolj kovinska gradbena ograja ločuje blok od velikanske gradbene jame, kjer je pred leti nameraval SCT graditi objekte za trg. Ker je podjetje propadlo, se druga faza ni zgodila. Je pa zato ostala odprta betonska konstrukcija v več etažah, ki zdaj že več let propada, marsikje jo prerašča plevel.

In tako bo ostalo še naprej, saj nedokončani del gradbene jame ni predmet javnega naročila, ki ga je objavil mestni stanovanjski sklad. Poleg tega občina ni lastnica nepremičnine, na kateri je ta jama. So pa s sklada sporočili, da bi v primeru, da bi se iz nezgrajenega dela pojavljali vdori vode, vlaga, glodavci oziroma bi tam nastalo divje smetišče (to se, žal, že dogaja), ukrepali. Najprej bi pozvali lastnika nepremičnine, naj poskrbi za ustrezno varovanje gradbene jame oziroma zmanjša ali odpravi vplive svoje nepremičnine na druge nepremičnine. Če se ne bi odzval na tovrstne pozive, pa bi sklad zahteval posredovanje inšpekcijskih služb.