Tiskane izdaje
Ljubljana – Na centru za psihološko svetovanje Posvet na Mestnem trgu, ki letos praznuje sedmo obletnico delovanja, ugotavljajo, da število svetovanj z leti strmo narašča. Največ, skoraj tretjina strank, po pomoč prihaja zaradi težav v odnosu s partnerjem.
Na centru Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, so od ustanovitve do konca maja letos opravili več kot 10 tisoč svetovanj. Samo lani jih je bilo skoraj dva tisoč, v letošnjih prvih petih mesecih pa devetsto.
Destigmatizacija
Kot ugotavljata poslovna vodja Posveta Mojca Vatovec in predsednica združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik, jih že skoraj polovica strank poišče na priporočilo sorodnikov in prijateljev, bivših uporabnikov: »To pomeni, da so z našim delom zadovoljni in da o tem govorijo, kar je ključno za destigmatizacijo iskanja psihološke pomoči.« Na priporočilo osebnega zdravnika ali psihiatra jih obišče okoli 15 odstotkov strank, približno toliko ljudi jih najde na internetu, nekaj pa jih o njihovem delu izve iz časopisov.
Čeprav se obisk v svetovalnici povečuje, je težko reči, ali je to posledica obremenjujočih družbenoekonomskih razmer, ki so mnoge pahnile na rob preživetja in v različne stiske. »Seveda pa izguba socialnoekonomskega položaja pri posamezniku vzbudi občutke prizadetosti, nekoristnosti in brezizhodnosti, spremeni njegovo vlogo v družini in družbi ter povečuje možnost razvoja dodatnih težav, kot so partnerski problemi, spremembe razpoloženja v smeri depresivnosti in anksioznosti, razvoj odvisnosti od alkohola in drugih snovi,« razlagata sogovornici.
Največ, skoraj tretjina ljudi po pomoč prihaja zaradi težav v odnosu s partnerjem. Drugi najpogostejši vzrok so spremembe razpoloženja, brezvoljnost, misli na samomor in stopnjevana tesnobnost, kar je povezano s spremembami v življenju ali pa prehodi iz enega v drugo življenjsko obdobje, denimo osamosvajanje od primarne družine ali upokojitev. Marsikdo se nanje obrne tudi zaradi prizadetosti ob smrti bližnjih in zaradi težav v medosebnih odnosih. »Pomembno je, da se ljudje odločijo poiskati pomoč dovolj zgodaj, še preden je stiska tako velika, da vpliva na kakovost življenja,« opozarjata sogovornici.
Takojšna obravnava
Ker niso zdravstvena ustanova, za obisk ni potrebna napotnica. »Svetovalnica je bila ustanovljena z namenom, da odraslim omogoči svetovanje, še preden so posledice njihovih čustvenih težav tolikšne, da sprožijo tudi zdravstvene probleme.« Čakalna doba na svetovalni pogovor je odvisna od problema in čustvenega stanja posameznika. Če je v hudi stiski, mu svetovalec že ob prijavi v sprejemni pisarni pomaga ali pa ga preusmeri v drugo ustanovo. Najdlje pa je na prvi pogovor treba čakati dva do tri tedne. Na centru Posvet trenutno dela 16 svetovalcev, ki so večinoma socialni delavci in psihologi. Svetovalnica je odprta vsak delovni dan med 12. in 19. uro, tri- do štirikrat na teden svetujejo tudi dopoldne. Prispevek za posamezni obisk je pet evrov.
Od ustanovitve jih podpira MOL, ki jim namenja 106.000 evrov na leto. Ministrstvo za zdravje jim je pravkar odobrilo 43 tisočakov za to in prihodnje leto. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jih je najprej prav tako podpiralo, pa jim zadnji dve leti ne namenja denarja. Skupaj z donacijami od dohodnine in donacijami podjetij so lani pridobili dobrih 5000 evrov.
Toda zaradi naraščajočega števila strank je to premalo, zato poskušajo dodatna sredstva pridobiti s prošnjami za donacije. Prijavljajo se na tuje razpise in odpirajo nove možnosti sodelovanja. S kranjsko občino so se denimo dogovorili, da jim omogočijo brezplačne prostore za svetovanje v okviru njihove upravne stavbe. Ministrstvo za zdravje jim bo pokrilo stroške za delo svetovalcev. Tako bo v oktobru svetovanje Posveta na voljo tudi Kranjčanom.
Ker je za socialne programe namenjenega čedalje manj denarja, tudi v svetovalnici Posvet niso zadovoljni s financiranjem. »Prepričani smo, da je preventiva boljša kot kurativa, da je izboljšanje medosebnih odnosov in zmanjševanje stresa ključno za zdravje posameznika in družbe, zato je naše delovanje pomembna podpora zdravstveni mreži,« pravita sogovornici. Želijo si, da bi tudi državne institucije pri tem poskrbele za zanesljivejše financiranje.
