"Sežigalnica" odpadkov v Ljubljani – da ali ne?

Poziv Ekologov brez meja lokalnim prebivalcem k boju proti gradnji objekta za energijsko izrabo odpadkov v Mostah.

Objavljeno
30. januar 2013 11.56
Slovenija Ljubljana 29.1.2013 Sestanek krajanov Fuzin v zvezi z napovedano gradnjo sezigalnice odpadkov Foto Joze Suhadolnik
Borut Tavčar, gospodarstvo, Maša Jesenšek, Ljubljana
Borut Tavčar, gospodarstvo, Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – »Ne sežigalnicam – da zelenim alternativam« je bil naslov sinočnjega sestanka v prostorih fužinske knjižnice, na katerem so govorili o načrtih za »sežigalnico« v Mostah, ki jo TE-TOL, MOL in država načrtujejo v njihovi bližnji okolici. Treba se je začeti boriti, preden so končne odločitve sprejete, je bilo sporočilo sestanka.

Sestanek je organiziralo društvo Ekologi brez meja, v katerem menijo, da so sežigalnice objekti, ki so bili smiselni pred 20, 30 leti, zdaj pa so prednostne naloge drugačne. »Statistike kažejo, da se desetkrat več delovnih mest ustvari s predelavo kot s sežigom odpadkov s tem, da so to lokalna zelena delovna mesta, sežigalnice pa so ponavadi v rokah multinacionalk, ki jih gradijo,« je dejal predstavnik društva Janez Matos. Opozoril je na primer Švedske, kjer so v preteklosti gradili veliko sežigalnic, zdaj pa jim primanjkuje odpadkov in jih zato uvažajo. »Nočemo, da se v Sloveniji to ponovi,« pravi Matos, ki je prepričan, da so v Sloveniji načrtovane kapacitete popolnoma pretirane. Opozoril je tudi na besede komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki je pred kratkim dejal, da je sežigalniški lobij močnejši kot lobij za predelavo odpadkov.

Matos hkrati opozarja na neugodno lego Ljubljane in onesnažen zrak, zaradi katerega si je Slovenija že prislužila opozorilo EU. »Sežigalnice so velik vir mikro- in nanodelcev. Filtri zanje so izjemno dragi,« pravi. Na argumente zagovornikov teh objektov, da so standardi danes tako visoki, da je onesnaževanje minimalno, pa odgovarja, da so sežigalnice komercialne naprave, ki jih bo verjetno gradila neka multinacianalka (podobno kot v primeru Lafarge iz Zagorja) in bodo seveda poskušali varčevati. In zakaj poziv krajanom k nasprotovanju sežigalnici zdaj, ko ni uradno še nič dokončno odločenega? »Projekt Teš 6 nas je nekaj naučil. Ko se že porablja javni denar, je zadevo težko ustaviti. Treba se je boriti zdaj, če se bomo čez eno leto, bo mogoče že prepozno,« odgovarja Macerl.

TE-TOL: Okoljsko sprejemljiv koncept

In kaj o projektu, o katerem se sicer govori že nekaj časa, pravijo tisti, ki bodo na koncu odločali? »Termična predelava odpadkov v energijo je državna gospodarska javna služba, zato sta možnost postavitve in končna odločitev o lokaciji objekta za energijsko izrabo odpadkov v Ljubljani izključno v domeni in pristojnosti države (ministrstva za kmetijstvo in okolje) ter Mestne občine Ljubljana. Gradnja energetskega objekta, ki s procesom termične obdelave goriva iz odpadkov proizvaja toploto in električno energijo, je celostno, tako okoljsko kot tehnološko in ekonomsko sprejemljiv koncept, ki ga podpira in spodbuja evropska zakonodaja, v Ljubljani pa bi z njim po gradnji Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju vzpostavili celostno ravnanje z odpadki,« pravijo v TE-TOL.

Občina je v občinski prostorski načrt umestila dve lokaciji za objekt za toplotno obdelavo odpadkov, in sicer ob TE-TOL (v primeru manjše enote, ki bi bila lahko izvedena kot razširitev sedanjega kompleksa) in na Letališki cesti (v primeru večje, samostojne enote).

MOL, ki prek Energetike obvladuje TE-TOL, smo vprašali, ali podpirajo gradnjo sežigalnice v Mostah in ali obstaja možnost za kakšno drugo lokacijo, ki bi bila bolj oddaljena od naseljenega območja in manj moteča za krajane. Odgovorov na naša vprašanja nismo dobili. Je pa občina že v preteklosti praviloma zavračala pobude občanov za spremembo lokacije za gradnjo sežigalnice.

Nov zagon na ministrstvu

Generalni direktor direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje na MKO Leon Behin odgovarja, da zdaj ni več veliko časa, saj centri za ravnanje z odpadki rastejo. Poleg naprave v Celju (20 megavatov moči na gorivo iz odpadkov in pet megavatov na blato čistilnih naprav) je treba v Sloveniji postaviti še objekt za izrabo goriva iz odpadkov z močjo 70 megavatov.

Za ljubljanski RCERO, kjer bodo pridelovali gorivo iz odpadkov, se je medtem odločilo že 32 občin, mogoče pa je, da se jih bo še več. Prvo gorivo bo pripravljeno predvidoma leta 2015. »Iz teh odpadkov bo v znatnem delu nastajalo gorivo, zato bi bilo stroškovno in okoljsko zelo učinkovito, če bi v Ljubljani zgradili toplarno na to gorivo. Če tega ne bo, bomo pa v Ljubljano iz Kopra vozili več premoga,« pravi direktor Snage Janko Kramžar. Na ministrstvu priznavajo, da se Ljubljana približuje ustrezni količini goriva iz odpadkov, poleg tega ima sistem daljinskega ogrevanja. Neuradno bo ljubljanski projekt dobil odobritev za kohezijski denar, v Mariboru pa bi lahko zasebniki postavili manjši objekt za termično izrabo goriva iz odpadkov v industrijski coni.

Presenečenje nad protestom

V TE-TOL poudarjajo, da imajo redna letna srečanja in druge vzpostavljene načine dialoga s predstavniki četrtne skupnosti Moste, s pomočjo katerih o svojem delovanju in razvojnih načrtih dosledno obveščajo krajane.

V EU danes deluje že več kot 400 objektov za izrabo energije iz odpadkov, v gradnji ali v načrtovanju pa so še novi. Pomembna osnova za gradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov je bližina sistema za odjem energije – torej predvsem ogrevne toplote. Ker TE-TOL dobavlja dobrih 90 odstotkov toplote za ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja, je smiselno, da ima besedo pri načrtih, saj bo tako lahko natančneje prilagodil tudi velikost načrtovane plinsko-parne enote, ki bo zamenjala starejša premogovna bloka. Ostal bi le novejši, kjer sosežigajo lesno biomaso. Poleg tega pa bi lahko poleti stala tako premogovni blok kot plinska turbina, saj bi potrebe po toploti zapolnila toplarna na odpadke. TE-TOL je ministrstvu ravno zato dal vedeti, da ima do marca čas povedati, ali želi TE-TOL pri projektu ali ne.

Strokovnjaki besni

Marinka Vovk, ki je vzpostavila prvi center ponovne uporabe v Sloveniji in tudi delala v sežigalnici, je prepričana, da nasprotniki termične izrabe odpadkov nimajo nobenih strokovnih podlag. »Poglejmo v Evropo in svet. Jasno je, da se 30 odstotkov odpadkov ne da stroškovno in okoljsko učinkovito reciklirati. Zato je gorivo iz teh odpadkov smotrno termično izrabiti. Sežigalnic, o katerih govorijo nasprotniki, pa v Evropi že 30 let ne postavljajo več. Izpusti sodobnih naprav so primerljivi z izpusti srednjega tovornjaka in manjši od različnih galvan in lakirnic. Zakaj pa ne prepovemo prometa, ki dokazano najbolj škodi zdravju?« sprašuje Vovkova.

Behin pa dodaja, da je korist termične izrabe odpadkov tudi v kakovosti zraka, saj se zmanjša poraba premoga, pa tudi število individualnih kurišč. »Temeljimo na recikliranju, česar ne zberemo ločeno, pa je najbolje energijsko izrabiti in ne odlagati,« pravi Behin. Opozarja še, da goriva iz odpadkov, ki bo nastajalo v centrih za ravnanje z odpadki, nobena država ne izvaža.