Širitev Dunajske: Stanovalci in MOL dva vozna pasova oddaljeni od soglasja

Na občini bodo pred širitvijo ceste poskušali doseči konsenz s prebivalci. Danes jim ni uspelo. 

Objavljeno
10. junij 2014 15.30
Posodobljeno
10. junij 2014 15.30
iza*Dunajska
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – Čeprav na MOL v uradnih odgovorih kot razlog za širitev Dunajske ceste navajajo v nedoločno prihodnost oddaljeni gradnjo Emonike in širitev podvoza Šmartinska, je po včerajšnjem javnem posvetu jasno, da je glavni razlog za širitev reševanje posledic, ki jih je povzročila lanska uvedba rumenega pasu. 

Posvet so organizirali v Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP), kjer predlagani širitvi Dunajske ceste med Vilharjevo in Topniško nasprotujejo. Kakšen je odnos sodelujočih do načrtovanih sprememb, se je pokazalo že ob prvem vprašanju o tem, kako so prišli na posvet (ki je bil v Knjižnici Bežigrad v Einspielerjevi ulici, torej tik ob odseku, ki ga nameravajo širiti): predstavniki občine oziroma oddelka za gospodarske dejavnosti in promet ter LPP so se pripeljali z avtom, preostala dva sodelujoča (predstavnik nevladnikov Matej Ogrin in prometni načrtovalec Andrej Cvar iz podjetja City Studio) pa s kolesom.

Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik je dejal, da so širitev – začetek del so na občini napovedovali za maj – zaradi številnih odzivov in pobud zamaknili in »poskušamo doseči neki konsenz«. Poročali smo že, da bodo najprej uredili Slovensko cesto, šele nato naj bi se »v nekem skupnem konsenzu« lotili Dunajske. 

Posledice rumenega pasu

Soglasja jim včeraj z udeleženci posveta (večinoma so bili to stanovalci in lastniki poslovnih prostorov na tem odseku Dunajske) ni uspelo doseči. Polutnik je prejel 137 podpisov stanovalcev, ki širitvi nasprotujejo. Prepričal jih ni niti vodja občinskega odseka za promet Peter Skušek, ki je poudaril, da mora promet potekati tekoče. Ob odvzemu prostora osebnemu prometu, ko so septembra lani od bežigrajskega stadiona proti središču uvedli rumeni pas, se promet ni enakovredno zmanjšal, je dejal Skušek.

»Veseli nas, da smo izboljšali razmere na Dunajski in Celovški, nismo pa veseli, da smo poslabšali razmere na stranskih ulicah.« S širitvijo Dunajske bi tako reševali predvsem pretočnost Topniške in Samove, Kržičeve in Einspielerjeve, Linhartove in Bežigrada ter Vilharjeve in Livarske. Ob opazki iz občinstva, da je bila uvedba rumenih pasov odločitev občine, pa je odgovoril: »Rezultatov nismo znali napovedati. Zdaj so posledice, ki jih poskušamo reševati.«

LPP bi še več rumenih pasov

Da vse le ni slabo, je dejal Damjan Kregar iz LPP, saj si tam želijo še več rumenih pasov. A na vprašanje, ali ne obstaja bojazen, da bo s širjenjem cest imel tudi LPP manj potnikov, ni znal odgovoriti. »Odkar ste uvedli rumene pasove, se da živeti,« pa je dejala ena izmed stanovalcev, ki se bojijo, da jim bo širitev v šestpasovnico (med Vilharjevo in Linhartovo) oziroma petpasovnico (med Linhartovo in Topniško) odvzela zelenice, parkirišča, poslabšala kakovost življenja, še bolj obremenila zrak z izpusti ter zmanjšala vrednost nepremičnin.

Vračanje k doktrini iz 70-ih

Širitvi niso nasprotovali le stanovalci, ampak tudi del stroke. Andrej Cvar je menil, da bi morala iti Ljubljana v smer svetovnega trenda, ki je »hujšanje prometnic«. »Če ponudimo več cest, bo tudi več prometa,« je dejal in dodal, da se problem stranskih ulic lahko rešuje drugače kot s širitvijo vpadnice. Tudi Matej Ogrin, predstavnik KTTP, je dejal, da se s širitvijo vračamo nazaj k doktrini iz 70. in 80. let, ko je bil avtomobil kralj.

Opozorila sta na prometno politiko MOL, ki predvideva bistveno zmanjšanje števila osebnih vozil na račun povečanja števila pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega prevoza. Skušek pa je odgovoril, da gre za dolgotrajen proces, ki mu je treba prilagoditi tudi kapacitete javnega prevoza in parkirišč P+R ter da je Dunajska cesta tudi v prometni politiki zarisana kot šestpasovna.

Brez pravih podatkov

Ob znanem podatku, da je LPP lani prvič po letih padanja opazil malenkostno povečanje števila potnikov (po besedah Kregarja to pomeni vsaj zaustavitev negativnega trenda, če že ne obrat navzgor), so drugi podatki o mobilnostnih navadah Ljubljančanov in obiskovacev manj jasni.

Ogrin je opozoril, da od občine težko dobijo podatke o prometu in obremenitvah občinskih cest, ki bi sicer morali biti javni. »Imamo vtis, da je kolesarjev več in avtomobilov manj, a podatke zelo težko dobimo kljub kar nekaj uradnim prošnjam.« Skušek je zagotovil, da si prizadevajo za to, da bodo te številke kmalu objavljene na spletu. Za modal split (delež različnih oblik mobilnosti) pa po njegovih besedah podatkov ni.

Število registriranih avtomobilov počasi pada

Na MOL so lani izvedli anketo o mobilnostnih navadah prebivalcev, katere razultate naj bi javnosti predstavili kmalu. Podatki naj bi pokazali bistveno spremembo modal splita v primerjavi z letom 2003 (predvsem v prid pešcem na račun avtomobilov), a se je spremenila tudi metodologija, zato so podatki težko primerljivi. Da se trend vendarle nekoliko obrača, kažejo podatki statističnega urada o številu registriranih avtomobilov v Ljubljani. Teh je bilo konec lanskega leta bistveno več kot pred desetimi leti (leta 2003 133.000, lani skoraj 142.000), a od leta 2009, ko je mesto s 147.000 registriranimi osebnimi avtomobili doseglo vrh, se število vsako leto zmanjšuje.