Skopi podatki o učinkih zapore Slovenske ceste

Po spremembah prometnega režima: Nadaljevanje urejanja so na MOL napovedovali za začetek leta, zdaj o tem, kdaj bodo začeli dela, molčijo.

Objavljeno
06. marec 2014 17.48
bsa slovenska cesta
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Skoraj pol leta po uvedbi največjih sprememb prometnega režima na občini nimajo celostne analize o učinkih zapore Slovenske ceste in uvedbe rumenih pasov na delih Dunajske in Celovške ceste.

S spremembami prometnih ureditev na teh treh zelo pomembnih odsekih (22. septembra so zaprli Slovensko cesto in uvedli rumene pasove na Celovški, nekaj dni pozneje pa so jih zarisali še na Dunajski) so na MOL hoteli pokazati, da se zavzemajo za pešce, kolesarje in javni prevoz. Cilj je bil, da bi se ljudje čim bolj od avtomobilov preusmerili k drugim načinom mobilnosti. Spremembe večjega prometnega kolapsa niso povzročile, na občini pa so doslej predstavili le podatke o precej nižjih koncentracijah črnega ogljika v ozračju ob Slovenski cesti. O tem, kako so zapore vplivale na prometne tokove in navade udeležencev v prometu, doslej nismo slišali prav veliko. Zanimalo nas je, ali so na MOL analizirali učinke prvih mesecev po uvedbi novega prometnega režima in kakšni so rezultati.

Avtomobili

Z občine so nam posredovali nalogo Spremljanje prometnih tokov pred in po spremembi prometne ureditve na Slovenski cesti, ki so jo izdelali v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice. V njej so primerjali podatke za maj, september in oktober lani iz števcev na šestih lokacijah: na Bleiweisovi cesti (pred križiščem s Tržaško), na Večni poti, na Slovenski cesti pri Drami in pri Nebotičniku, na Dunajski cesti (pred križiščem s Tivolsko) in na Celovški (pred križiščem s Tivolsko).

Če primerjamo podatke o povprečnem dnevnem prometu na posameznih lokacijah za maj in oktober (del septembra je še veljala stara prometna ureditev), vidimo, da se je število avtomobilov zmanjšalo na treh lokacijah: pričakovano na zaprtem delu Slovenske ob Nebotičniku (kjer so na dan še vedno našteli približno 2500 vozil), na Slovenski ob Drami (zmanjšanje števila vozil za dobro polovico) in na Dunajski za štiri oziroma pet odstotkov. Na Celovški iz podatkov opaznejših trendov o zmanjšanju ali povečanju prometa ni mogoče zaznati. Se je pa povečalo število vozil na Večni poti (za slabe štiri odstotke proti Šiški in za slabih sedem odstotkov proti Rožni dolini) in predvsem na Bleiweisovi: proti severu za dobrih 15 odstotkov, proti jugu pa za skoraj 19 odstotkov. Podatki za zgolj tri mesece so sicer premalo za resno analizo, prav tako manjkajo podatki za druge lokacije, kamor se je preusmeril promet (predor pod Gradom, Roška, Masarykova, ulice med Slovensko in Bleiweisovo ...).

Javni prevoz

Kako pa so se prometne spremembe kazale v javnem prevozu? V LPP pravijo, da se je potovalni čas avtobusov na linijah po Dunajski in Celovški izboljšal za tri do pet minut, avtobusi pa so tudi zanesljivejši pri prihodih po voznem redu. A kot kaže, to občanov ni opazneje spodbudilo k uporabi LPP. Primerjava podatkov o številu potovanj na 21 linijah po območjih z rumenim pasom kaže, da se je število potnikov na teh progah lani med oktobrom in decembrom povečalo za le dva promila v primerjavi z istim obdobjem leta 2012. Po povečanju števila potnikov najbolj izstopa linija 19b (75-odstotna rast), več kot desetodstotni porast pa je zaznan še na linijah 13 in 2.

Najbolj, za 37,7 odstotka, se je zmanjšalo število potnikov na liniji 19i (kar je najverjetneje povezano tudi z rastjo na liniji 19b) in predvsem na liniji 20, ki ob progah 6 in 1 prepelje največ potnikov. V zadnjih treh mesecih lani je na tej progi potovalo kar 265.000 potnikov manj kot v istem obdobju leta 2012, kar pomeni 25-odstotno zmanjšanje števila potovanj. Potek proge 20 so spremenili 22. septembra in posledica tega je bilo veliko pritožb, zato so potek proge kmalu spet spremenili in približali osrednji tržnici, še vedno pa ne poteka skozi središče mesta (po Slovenski cesti) kot prej. Na LPP pojasnjujejo, da se velik padec števila potnikov na progi 20 odraža na porastu števila potnikov na progah, ki si delijo sedanjo in prejšnjo traso linije 20. Dodajajo, da je veliko potnikov pohvalilo spremembe te proge in da je zato ne bodo znova spreminjali.

Na MOL smo naslovili tudi vprašanje, ali je mogoče reči, da se je zaradi prometnih sprememb zmanjšalo število osebnih vozil in se je vsaj del ljudi preusmeril na javni prevoz, kolo ali pešačenje. Odgovora nismo dobili, iz posredovanih podatkov pa tudi ni razvidno, da bi bil ta cilj dosežen.

Začasna ali stalna ureditev

Septembra lani so na občini napovedovali, da bo začasna ureditev veljala štiri mesece, po novem letu naj bi začeli gradbena dela za stalno ureditev, a o tem zdaj ni ne duha ne sluha. Na MOL pravijo, da je projekt prenove še v pripravi, zato »celotne vrednosti še ne moremo oceniti, prav tako niso znani natančni časovni okviri«. Dodajajo, da se je »v razmišljanjih o preureditvi osrednjega dela Slovenske ceste porodila zamisel, da bi MOL pod okriljem Kinodvora v opuščenih prostorih v podhodu Ajdovščine zgradila otroški kino z več manjšimi dvoranami«. Idejna zasnova je že izdelana, proučujejo pa možnosti za odkup prostorov, »zato terminski načrt za nadaljevanje in izvedbo tega projekta še ni natančno dorečen«.

Dodajmo, da se je ideja o mestnem kinu prvič pojavila že v aprila 2012 sprejeti strategiji razvoja kulture MOL, v kateri so si za cilj do konca leta 2013 zadali izdelavo idejnega projekta in dokumentacije za gradnjo takega kina v središču Ljubljane. V proračunu MOL za leto 2014 denarja za mestni kino ni. Je pa za izvajanje ukrepov prometne politike MOL zagotovljenih 1,3 milijona evrov – ta denar naj bi namenili predvsem za ureditev Slovenske in Dunajske ceste. Župan Janković je septembra sicer ocenil, da bo stalna ureditev Slovenske ceste stala tri milijone evrov.

Omejitev hitrosti na 15 km/h

Čeprav se zdi, da se izvedba stalne ureditve odmika v nedoločeno prihodnost, na občini zagotavljajo, da bo izvedena letos. Kaj je o njej pravzaprav že znanega? Šlo bo za sintezo rešitev, ki so jih leta 2012 na povabilo MOL pripravili štirje arhitekturni biroji, pravijo na občini. Osrednji prostor bo preurejen v skupni prometni prostor, ki bo namenjen pešcem, kolesarjem, mestnim avtobusom in taksijem ter intervencijskim vozilom, tako kot zdaj pa bo vožnja mogoča tudi za stanovalce, goste hotela Slon in dostavna vozila Pošte s posebnimi dovoljenji. »Kolesarske steze na enotni prometni površini ne bodo več potrebne, semaforji pa bodo odstranjeni, saj bo hitrost vožnje omejena na 15 km/h.« Zdaj je hitrost omejena na 30 km/h. Poskus sobivanja pešcev, kolesarjev in vozil je v primeru začasne ureditve sicer spodletel; na začetku so semaforje ugasnili, a so jih po nekaj tednih hitro spet prižgali. Na MOL pravijo, da je izvedbeni projekt za stalno ureditev še v izdelavi, še vedno pa je predvideno, da bo na vzhodni strani Slovenske zasajen drevored in postavljeno novo ulično pohištvo.

Spremembe tudi v okolici

Urejanje Slovenske naj bi imelo tudi spremembe za okoliške ceste. Na MOL pravijo, da sta na Slovenski med Šubičevo in Aškrčevo predvidena pločnik in kolesarska steza na obeh straneh, med Ajdovščino in Bavarskim dvorom pa kolesarska steza in delno drevored. Prometne površine na Gosposvetski cesti naj bi zožali ter povečali površine za pešce in kolesarje, na južni strani pa uredili delni drevored. Na Dalmatinovi ulici naj bi bil ukinjen parkirni pas in urejena kolesarska steza v smeri proti Ajdovščini. Za Tavčarjevo ulico načrtujejo ukinitev enega voznega pasu, kjer bi uredili parkirne prostore. Kersnikova ulica bo ostala enosmerna, a promet bi potekal v nasprotno smer. A tudi pri tem smo ostali brez odgovorov, kdaj so ti posegi načrtovani.