Tiskane izdaje
Ljubljana – Poljsko podjetje Solaris bus, ki je s svojimi električnimi avtobusi nedavno v Mariboru opravljalo testne vožnje na progah mariborskega mestnega prometa, svojo turnejo nadaljuje v Ljubljani. Že nekaj dni lahko modre avtobuse opažamo na liniji mestnega avtobusa številka 2, ki potnike vabi na brezplačno vožnjo.
Medtem ko sta se javno podjetje Marprom in Mestna občina Maribor v okviru programa Eliptic (Elektrifikacija javnega transporta v mestih) zavezala, da bosta v Mariboru v prihodnjih 24 mesecih testirala električna vozila ter o izkušnjah in rezultatih poročala kot druga evropska mesta, ki so del programa in uporabljajo električno mobilnost, ter sta javno predstavila testni električni avtobus podjetja Solaris bus, so ga v Ljubljani sprejeli le kot enega od številnih možnih dobaviteljev ekološko prijaznejših avtobusov.
Kot rečeno, na eni daljših ljubljanskih linij brez medijskega pompa preskušajo 12 metrov dolg električni avtobus – model Urbino 12 electric, ki ima v osnovni različici 30 sedežev, naenkrat pa lahko sprejme do 70 potnikov. Obstaja tudi v podaljšani 18-metrski verziji za 100 potnikov.
V mariborskem Marpromu, kjer v prihodnjem letu načrtujejo nakup šestih avtobusov na stisnjeni zemeljski plin, za leto 2019 že načrtujejo nakup prvih dveh električnih avtobusov. Od koga, bo dal odgovor javni razpis, si pa želijo, da bi bil vsaj tako dober, kot je bil na testu že omenjeni poljski Urbino 12 electric. Ali se kaj takega v bližnji prihodnosti obeta tudi Ljubljani, v LPP nismo dobili odgovora.
Zaplet v LPP
Ko smo v mestu opazili, da na progi 2 vozi omenjeni poljski testni avtobus in normalno pobira potnike, nas je seveda zanimalo, za kaj gre. Ker od LPP nismo dobili hitrih odgovorov, smo se obrnili na slovenskega predstavnika podjetja Solaris bus Alojza Kolarja. Ta je povedal, da bodo svoj električni avtobus, ki te dni vozi po ljubljanskih ulicah, podrobneje predstavili na sedežu LPP ob Celovški cesti v Ljubljani in naj pridemo tja. Ko smo si ga tam v torek ogledali in odšli v konferenčno sobo, pa so nam tik pred pričetkom predstavitve dali vedeti, da gre za interno zadevo in da moramo novinarji sobo zapustiti, četudi nas je tja povabil predstavnik Solaris busa. Je pa res, da nismo dobili vabila iz LPP.
Tako smo v odhajanju zvedeli le, da bo LPP rezultate testnih voženj predstavil v ponedeljek in da do takrat ne dajejo nobenih informacij. Včeraj pa so nam vseeno razkrili, da testiranje električnega avtobusa »Solaris Urbino« poteka vsakodnevno od 16. do 20. oktobra na liniji 2. Potniki pa da ga lahko preizkusijo tako, da pokličejo prometno nadzorni center na številko (01) 58 22 455 in vprašajo, kje je trenutno avtobus.
(Ne)razumljiva skrivnostnost
Če nekako razumemo, da so v LPP ob prihodu enega največjih proizvajalcev električnih avtobusov v Ljubljano zadržani, da jim ne bi kdo očtal, da se pod mizo že dogovarjajo o poslu, četudi mora biti prej izveden javni razpis za izbiro najustreznejšega dobavitelja novih ekoloških avtobusov, vseeno ne razumemo, zakaj je težko povedati, da na eni svojih prog testirajo poljski avtobus. In da to počno na pobudo Poljakov. Povsem normalno je tudi, da ob tem zbirajo občutke svojih voznikov, anketirajo potnike (glede udobja, hrupa) in preverjajo, koliko se obljubljeni tehnični podatki o zmogljivosti motorja in akumulatorjev ujemajo z rezultati v praksi.
Možne težave
Čeprav je dejstvo, da je Ljubljana še vedno eno najbolj onesnaženih evropskih mest zlasti pozimi in da potrebuje tudi ekološko najbolj čiste avtobuse, pa smo v neuradnem pogovoru z direktorjem LPP Petrom Horvatom slišali, da bo o nabavi novih avtobusov odločala predvsem cena.
Za električne avtobuse pa je znano, da niso poceni, da s polnim akumulatorjem (njihova življenjska doba znaša do 7 let) ne zmorejo takih razdalj kot tisti na metan, da je treba pred tem postaviti precej novih polnilnic za hitro polnjenje. In da to pomeni tudi gradnjo kakšne nove transformatorske postaje, saj so te polnilnice izjemni porabniki elektrike.
Ko smo predstavnika Solaris busa Kolarja vprašali, koliko bi jih potrebovali v Ljubljani, da bi električni avtobusi normalno vozili brez predolgih postankov na polnilnicah, nam je odgovoril, da vsaj 10. Za nočno in počasno polnjenje (klasično polnjenje traja okoli 5 ur) denimo veliko polnilnico z več priključki v remizi na Celovški, preostale za hitro polnjenje (traja od 6 do 12 minut) pa na več končnih avtobusnih postajališčih.
Ob dejstvu, da električni avtobus, kakršen je Solarisov, stane dvakrat več kot dizelski, da je treba k temu prišteti še stroške postavitve indukcijskih polnilnih postaj in zmogljivejših transformatorskih postaj, hkrati pa pred tem zagotoviti ustrezen prostor za vso manjkajočo infrastrukturo v sodelovanju z mestnimi urbanisti, so lahko nakupi tovrstnih javnih vozil še dolgo le pregrešno drage sanje. Še sploh, ker je podjetje LPP izgubar, ki jo vsako leto s proračunskimi injekcijami pokriva MOL.
Rešitev
Morebitna rešitev je posnemanje mariborskega javnega prevoznika. V Mariboru, denimo, že pripravljajo projekt za prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev, s pomočjo katerih bi ob mariborski glavni avtobusni postaji uredili linijo induktivnih polnilnih postaj. Ta bi zadostovala za mariborski potniški promet, saj imajo v Mariboru bolj kratke linije (najdaljša je 24-kilometrska).
Glede na to, da se tudi na ravni države vse glasneje govori o postopnem prehodu na električna osebna vozila, in da bo treba s pomočjo državnih in evropskih subvencij postopoma zamenjati vsa vozila z bencinskimi in dizelskimi motorji, odločevalci ne bi smeli pozabiti na javni prevoz. Oziroma bi morali najprej poskrbeti prav zanj. Torej za električne avtobuse in vlake.
