Tiskane izdaje
Potem ko je približno sto stanovalcev podpisalo peticijo, so se na Snagi avgusta vendarle odzvali in predlagali sestanek. »Poslušali so naše predloge in obljubili, da bomo v enem tednu dobili odgovor, vendar ga še danes nismo,« zatrjuje Bulčeva. »Ne zdi se nam korektno, da so se cene zvišale, da nas o spremembah nihče ni obvestil in da se je hkrati kakovost odvoza smeti poslabšala.« Kako zdaj rešujejo zagato s smetnjaki? »Smeti nosimo na vse konce. Vidim pa, da marsikdo sploh ne ločuje več. In to je rezultat.«
Na Snagi neprimernega odnosa do stanovalcev Gornjega trga niso komentirali, so pa dejali, da so se z MOL dogovorili, da bomo »še do konca letošnjega leta vgradili tri dodatne podzemne zabojnike za ločene odpadke (papir, plastiko in steklo) na obstoječi lokaciji podzemne zbiralnice na Levstikovem trgu 1«.
Podzemne zbiralnice jezijo tudi prebivalce na drugem bregu Ljubljanice. Stanovalka Rimske ulice pravi, da so imeli prej smetnjake na dvorišču, umaknjene z ulice in nemoteče za okolico, zdaj pa morajo že leto in pol smeti odnašati do podzemne zbiralnice kakih sto metrov stran. Poleg tega so po njenem zbiralnice zelo nerodne za uporabo. Pri smetnjakih za plastiko je odprtina tako majhna, da morajo odvreči skorajda vsak kos posebej, večjo embalažo, na primer nekajlitrsko za pralni prašek, pa je treba prej celo razrezati. Podobno je s papirjem in kartonasto embalažo.
»Slabši življenjski standard«
Marsikoga je zmotil tudi nov sistem obračunavanja cene. Prej so imeli pavšal, s prvim aprilom pa je Snaga sistem spremenila in zdaj zaračunava vsako odpiranje smetnjaka posebej. Stanovalci imajo namreč identifikacijsko kartico za odpiranje zbiralnikov za mešane in biološke odpadke, sistem pa to zapisuje. Eno odpiranje smetnjaka za mešane odpadke stane dobrega 1,4 evra, za biološke slabih devet centov. Minimalno število obračunanih vnosov na mesec je šest za mešane in štiri za biološke odpadke, kar plačajo vsi uporabniki, četudi morda smeti odvržejo manjkrat. Potem ko dosežejo to število vnosov, se vsak dodatni zaračuna.
Tako je najnižji mesečni račun, ki ga plačajo tako stanovalci (ne glede na število članov gospodinjstva) kot lastniki poslovnih prostorov, slabih devet evrov. Ana, ki ima v središču mesta trgovino s tekstilom, pravi, da se je z novim sistemom znesek na njeni položnici podvojil. Prej je plačevala štiri evre, zdaj skoraj devet. »Na mesec odvržem največ tri majhne vreče mešanih odpadkov, bioloških skorajda nimam,« pravi. »Ne zdi se mi pošteno, da moram toliko plačati in da znesek ni odvisen od tega, koliko smeti dejansko odvržem.«
Tudi bralka iz Rimske se sprašuje, kaj se je zgodilo z napovedjo, da se bodo odložene smeti tehtale, in po kakšni logiki se zaračunava število odpiranj smetnjakov, ni pa važno, ali odvržeš eno plenico ali pet vrečk smeti. »Ljudi silijo k temu, da doma na balkonu zbirajo smeti.« Če bi jih na primer odnašali vsak drugi dan, kot so imeli nekateri navado, bi to močno povišalo račun. Tako ni čudno, da je ob zbiralnicah vse večkrat videti odložene vrečke z odpadki, ki kazijo okolico, a jih Snaga, kot opažajo stanovalci, pogosto, včasih celo dvakrat na dan, odvaža. »Snaga z ničimer ne spodbuja ločevanja, ampak ga še otežuje,« pravi sogovornica. Vse skupaj tako po njenem mnenju izrazito poslabšuje življenjski standard stanovalcev središča mesta.
Tehtali za zdaj ne bodo
Čeprav so avgusta 2008, ko so uradno predstavili prvih osem vgrajenih podzemnih zbiralnikov, zagotavljali, da bodo uporabniki ceno storitev plačali glede na količino odvrženih odpadkov, pa jo zdaj plačajo glede na število odpiranj zbiralnice. Na Snagi pravijo, da so minimalno število vnosov in cene določili po spremljanju podatkov iz preteklih let: »Na podlagi podatkov zadnjega leta o skupnem številu vnosov v podzemni zabojnik, količine odloženih odpadkov in števila praznjenj zabojnika smo izračunali povprečno prostornino vnosa, ki je trideset litrov za komunalne odpadke in deset litrov za biološke.« Po mnenju Snage je strošek za uporabnike podzemnih zbiralnic »razmeroma nizek«.
Dodajajo, da odpadkov ne tehtajo, ker zabojniki niso opremljeni s tehtnico. »Za sistem tehtanja se nismo odločili, ker je ta po eni strani zelo drag, po drugi strani pa bi naraslo nelegalno odlaganje odpadkov, saj bi prenekateri uporabniki zato, da bi plačali čim manj ali nič, odpadke puščali ob zabojnikih.« Simon Naglič iz podjetja Eko Plus, ki v Ljubljani postavlja zbiralnice, se prav tako strinja, da je sistem tehtanja trenutno »absolutno predrag«, kar bi občutili tudi uporabniki. Pričakuje pa, da bo čez pet let bistveno cenejši. V Evropi podzemne zbiralnice s tehtanjem trenutno uporabljajo le v Belgiji, kjer so sistem uvedli letos.
Naglič poudarja, da je število vnosov, vključenih v pavšal, odločitev komunalnega podjetja ter stvar njegovih meritev in izračunov. »Zagotovo ta model obračuna ni primeren za vsakogar, toda okoli 95 odstotkov ljudi je lahko zadovoljnih, ker dejansko plačajo, kar prinesejo. Pet odstotkov pa je vedno izjem, eni plačujejo več kot prej, drugi manj. Težko je narediti model obračuna, pri katerem bo zadovoljstvo stoodstotno.« Po njegovem tudi ni mogoče s pavšala čez noč preiti na tehtanje, ki je sicer najbolj natančen način obračunavanja, saj da gre za »evolucijsko krivuljo« pri ločevanju odpadkov. »Ljubljana ima to v načrtu, ampak ne že v prihodnjih treh ali štirih letih. Ko bo sedanji sistem dobro zaživel in se bodo ljudje nanj navadili ter se bo oprema amortizirala, je naslednja faza opremiti zbiralnice s tehtalnimi sistemi.«
Snaga: Evropski standard
Na Snagi pravijo, da se pritožbe glede podzemnih zbiralnic ne po vsebini ne po obsegu ne razlikujejo od pritožb, prejetih od občanov, ki smeti odlagajo v običajne smetnjake. Priznavajo, da nezakonito odložene odpadke pri zbiralnicah sproti odstranjujejo, čeprav, kot zatrjujejo, taki primeri v središču mesta niso bolj pogosti kot drugod. Nov sistem obračuna, ki so ga uvedli aprila, tako razmer po njihovem »ni nič kaj spremenil«.
Glede velikosti odprtin na zbiralnikih, za katere stanovalci trdijo, da so premajhne, pa v javnem podjetju odgovarjajo, da je njihova velikost evropski, ne lokalni standard, enakega imajo severne članice EU, Barcelona in Korzika. Po njihovem zagotavlja visoko kakovost ločevanja odpadkov, čeprav ima, kot tudi sami opažajo, za nekatere občane pomanjkljivosti. »Razmišljamo o možnostih, kako bi odlaganje odpadkov bolj prilagodili uporabniku oziroma kako bi odlaganje naredili bolj prijazno, toda trenutno več kot to ne moremo reči.«
