Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsa javna podjetja, povezana v Javnem holdingu Ljubljana, so lani poslovala pozitivno, z izjemo Snage. Najboljši poslovni izid je znova zabeležila Energetika, ki je ustvarila kar 8,7 milijona evrov dobička.
Poslovna poročila za leto 2016 je včeraj obravnavala in sprejela skupščina Javnega holdinga Ljubljana (JHL). Kot so v sporočilu za javnost zapisali po seji skupščine, je konsolidirani čisti poslovni izid celotne skupine za leto 2016 pozitiven v višini 7,5 milijona evrov. Najvišji dobiček, ki znaša kar 8,69 milijona evrov, je zabeležila Energetika, Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) je leto končala pri 859.000 evrov plusa, LPP pri 90 tisočakih prihodkov nad odhodki, Snaga pa je po treh letih pozitivnih izidov spet končala z minusom: izguba podjetja je znašala 2,06 milijona evrov. Leto je bilo uspešno tudi za matično družbo Javni holding Ljubljana, saj ga je končala s 6,4 milijoni evrov dobička.
Pri poslovanju Energetike družbeniki izpostavljajo začetek dobave električne energije gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, »skladno s procesom tržne repozicije v smeri zagotavljanja celovite energetske oskrbe svojim uporabnikom«. Družba je namenila tudi 17 milijonov evrov za investicije. Nekoliko manj obsežne, v vrednosti, 9.5 milijona evrov, so bile investicije Vo-Ke, kjer so med drugim zamenjali dobrih devet kilometrov cevovodov za pitno vodo in dober kilometer cevovodov za odpadno vodo.
Premalo občin v ljubljanskem Rceru
Pozitiven izid LPP je predvsem rezultat višjih subvencij vozovnic za dijake in študente zaradi uvedbe sistema integriranega javnega prevoza potnikov, ki je začel delovati septembra lani, navajajo v JHL. Javni prevoznik je za investicije namenil 12 milijonov evrov, s čimer so kupili 30 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin. »Povprečna starost mestnih avtobusov se je s tem znižala za dobri dve leti.«
Slabši od načrtovanega pa je izid Snage, čeprav so ga po začetku obratovanja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) konec leta 2015 napovedovali že vmesni izidi in ni presenečenje. V poslovnem načrtu so načrtovali minimalno izgubo, a je ta na koncu presegla dva milijona evrov. V holdingu to pripisujejo »časovnemu zamiku pristopanja občin v Rcero in s tem tudi nižjim prihodkom od načrtovanih«. Zadnji meseci so sicer pokazali nekaj napredka v zvezi s tem; konec leta je bilo v Rcero vključenih 38 občin, aprila pa že 44. Snaga je sicer lani za investicije namenila 26,1 milijona evrov.
