Sneg poškodoval tudi streho v Križankah

Snegolom poškodoval streho v letnem gledališču Križanke. V Festivalu Ljubljana še nimajo podatkov o vrednosti škode.

Objavljeno
05. maj 2016 11.36
Križanke
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana − Nepričakovano sneženje konec aprila, ki je poškodovalo številna drevesa, ni prizaneslo niti letnemu gledališču Križanke. Kot nas je opozoril bralec, so snežne padavine prejšnji teden poškodovale jekleno konstrukcijo in platneno streho.

Teža več kot 15 centimetrov mokrega snega je bila očitno preveč za del konstrukcije in platno, ki je še včeraj, teden dni po sneženju, strgano viselo nad gledališčem, o čemer pa javni zavod Festival Ljubljana javnosti ni obvestil. Ko so lani neznanci z grafiti popisali obzidje Križank (in s tem izrazili nasprotovanje zaporam v času nekaterih prireditev), so bili v javnem zavodu z odzivi precej bolj ažurni.

V Festivalu Ljubljana so zapisali, da se je streha poškodovala 27. aprila zaradi snežnih padavin. »Na kraju samem smo sicer poskušali streho pravočasno zapreti, vendar nam zaradi hitro zapadlega snega to ni uspelo,« je predstavnica za odnose z javnostjo Festivala Ljubljana Sanja Kejžar Kladnik odgovorila na naše vprašanje, zakaj streha med sneženjem ni bila zaprta. Pravi, da škodo še ugotavljajo, sanacijo strehe pa načrtujejo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je ustanoviteljica zavoda. Stroški sanacije v tem trenutku še niso znani, je še dodala. 

Gledališče začasno brez strehe

Za sanacijo prav veliko časa ne bodo imeli na voljo, saj bo prvi dogodek v letnem gledališču že čez dobre tri tedne. Za petek, 27. maja, je napovedan koncert Petra Graša, nato pa si napovedani dogodki sledijo vsak teden. Bodo zaradi poškodb na objektu ogrožene prireditve, ki so napovedane za letno gledališče? Jasnega odgovora nismo dobili: »Prireditve se bodo nadaljevale po odstranitvi poškodovane strehe, del, ki je namenjen občinstvu, bo začasno nepokrit, oder pa bo v celoti zaščiten s streho. Podrobnejše podatke o stroških, škodi in terminu sanacije vam sporočimo naknadno,« so zapisali v javnem zavodu.

Nekdanji samostan nemškega viteškega reda oziroma križevnikov je arhitekt Jože Plečnik v petdesetih letih prejšnjega stoletja preuredil v letno gledališče, šolo in gostinski lokal. Premična platnena streha, ki je omogočala izvedbo prireditev tudi v deževnem vremenu, pa je inovacija konstruktorja Miloša Marinčka iz leta 1965.

V zvezi z objektom, ki je v državni register nepremične kulturne dediščine vpisan kot kulturni spomenik lokalnega pomena, se že desetletja vleče denacionalizacijski postopek, saj sta obe strani (Festival Ljubljana in križevniški red) izmenično vlagali pritožbe na odločitve organov. S tem je povezana tudi vse bolj potrebna celovita prenova letnega gledališča, ocenjena na več milijonov evrov, ki pa se pred dokončnim zaključkom denacionalizacijskega postopka ne bo začela.