Tiskane izdaje
Ljubljana – Šoli se prepove opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev, ker gre za delo na črno. Tako so odločili na tržnem inšpektoratu, potem ko so na podlagi anonimne prijave opravili nadzor na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Pri organizaciji ekskurzije za učence je šola kršila zakon o spodbujanju razvoja turizma.
Kot vseskozi doslej so po besedah ravnatelja Marjana Gorupa tudi novembra lani organizirali ekskurzijo za učence, ko so šli za tri dni na Dunaj. Učitelj zgodovine in nemščine, ki jih je spremljal, jim je pripravil tudi delovni zvezek s 27 stranmi, ki so ga med ekskurzijo izpolnili. Za potovanje so izbrali vlak, spali so v enem od mladinskih centrov. Cena na posameznega učenca je z muzejskimi vstopninami, javnim prevozom, prenočitvami in polnim penzionom znašala 142 evrov. »Učne cilje smo postavili v skladu z učnimi načrti predmetov nemščina, latinščina in turistična vzgoja. Ta predmetna področja smo združili in na ekskurziji želeli vsebine na terenu tudi uresničiti. Ekskurzija je bila vpisana v letni delovni načrt šole, ki ga potrdijo vsi organi šole,« pojasnjuje Gorup.
Učenje ni turizem
Toda na tržnem inšpektoratu so po nadzoru, ki so ga opravili na podlagi anonimne prijave, sklenili, da bi morala šola za izvedbo ekskurzije najeti turistično agencijo z licenco. Tako, pravijo, določa zakon o spodbujanju razvoja turizma. »Zdaj ne smemo več organizirati ekskurzij brez turistične agencije. To se pravi, da ne smemo sami organizirati strokovnega programa, kar pa je hud poseg v učni program,« opozarja Gorup. Na izdano upravno odločbo so se zato pritožili. »Kaj ima turizem opraviti z izvedbo šolskega programa?« se sprašuje ravnatelj. »Kar načrtujemo, nima pridiha turizma. Ne gremo na ekskurzijo zaradi turizma, ampak zaradi izvajanja učnega programa, ki ima vzgojno-izobraževalne cilje. Nekatere oblike se izvajajo v razredu, druge zunaj, kar je tudi priporočeno.«
Da so jim na zadnjem srečanju na šoli predstavili vsebino inšpekcijske odločbe, pravi Matej Batič, predsednik tamkajšnjega sveta staršev. »Šola se je odločila, da ekskurzij v tujino do nadaljnjega ne bo izvajala, toda to je slabo za učence. Ne predstavljam si, kako bi turistična agencija lahko izvedla program, ki ga je sestavil učitelj in je skladen z učnim programom. Tudi cena ekskurzije bi bila s turistično agencijo višja.« Svet staršev je tako podprl šolo pri podaji pritožbe.
Ustavna pravica
Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki ga navaja inšpektorat, turistični aranžma opredeljuje kot vnaprej dogovorjeno kombinacijo dveh ali več storitev, ki se jih ponuja v prodajo po skupni ceni, če storitev traja nepretrgoma več kot 24 ur ali vključuje nastanitev prek noči. Mednje se šteje tudi izlet, ki traja manj, če vključuje kombinacijo storitev, kot so ponudba jedi, obisk prireditev, ogled naravnih in kulturnih znamenitosti. Snežana Škerbinc s turistično-gostinske zbornice je v pojasnilu zapisala, da »ni vsaka ekskurzija turistični aranžma; glavna ločnica je, ali šola zgolj zaračuna dejanske stroške izvedbe izleta (na primer ceno prevoza in vstopnice) ali zaračuna še kaj več«. Organizator potovanja ali izleta tudi ne potrebuje licence, »če ta ni organiziran v smislu izvajanja (pridobitne) dejavnosti«.
Ravnatelj Gorup poudarja, da ni šlo za pridobitnost, kar je po njegovih besedah ugotovila tudi inšpektorica, ko je pregledala dokumentacijo o ekskurziji. »To je vzgojno-izobraževalni program, in tu ni nikakršnega profita. Če bi ekskurzijo izpeljala agencija, bi ga imela, toda profitnost ni in ne sme biti cilj pri izvajanju učno-vzgojnega programa.«
Neživljenjski predpisi
Koliko takšnih nadzorov so doslej opravili na šolah in kakšni so zaključki, na inšpektoratu ne povedo, ker, kot pravijo, evidence ne vodijo. »Zakon ne določa nobenih izjem in tako mora vsak subjekt, ki opravlja tovrstno dejavnost, izpolnjevati pogoje ter pridobiti licenco, ki jo izda gospodarska zbornica, oziroma zaupati izvedbo subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, torej turističnim agencijam z licenco,« poudarjajo na inšpektoratu in hkrati priznavajo: »Kot nadzorni organ večkrat opozarjamo resorna ministrstva na pomanjkljivosti oziroma hibe posameznih predpisov, ki se z izvajanjem v praksi izkažejo za neživljenjske ali pa jih je glede na sodobne trende že povozil čas.«
Toda ravnatelj Gorup opozarja, da gre za kršitev z ustavo določene pravice do izobraževanja, kar so poudarili tudi v pritožbi. »Lahko da ima zakon o spodbujanju turizma prednost pred šolsko zakonodajo. Toda kaj je potem prednost v tej državi? Je prednost turizem ali je prednost izobraževanje in da lahko otroci uresničujejo pravico do izobraževanja v vseh segmentih? Ali pa se moramo podrejati nekim gospodarskim panogam, ki se hočejo uveljaviti?«
Gregor Pečan iz Združenja ravnateljic in ravnateljev Slovenije ne vidi razloga, zakaj bi šole za izvajanje programa morale najemati turistične agencije. »Razen zato, da bi nekdo zaslužil, kar pomeni direktno molzenje staršev,« odgovarja. »Na področju šolstva je veliko pijavk, ki se hočejo napajati na proračunskem denarju. Tu so razna računalniška podpora in računovodski programi, organiziranje ekskurzij je tako samo še ena zadeva, pri kateri je nekdo ugotovil, da je to dobra tržna niša. Šola ekskurzij ne izvaja kot pridobitne dejavnosti, toda očitno bi to nekdo rad počel pridobitno.«
Napad na program
Zahtevo po pojasnilu so s tržnega inšpektorata nedavno prejeli na osnovni šoli Preserje v zvezi z ekskurzijo na Gosposvetsko polje. Po besedah ravnatelja Igorja Selana so jim v odgovoru pojasnili, da je šlo za izvajanje rednega šolskega programa, ekskurzijo pa da so organizirali v okviru centra šolskih in obšolskih dejavnosti. »To je napad na osnovnošolski program. Pedagoški proces je nekaj drugega kot turistično vodenje,« poudarja Selan.
Na osnovni šoli Savsko naselje ekskurzij v tujino že nekaj let ne organizirajo. Po besedah ravnateljice Verice Šenica Pavletič ni zanimanja. Toda opozarja, da so vodenje po slovenskih mestih »že pred časom uzurpirale turistične agencije, in tako jih lahko izvajajo le vodiči z licenco«. Kot pravi, se na šoli temu zato izogibajo. »Če otroke peljemo v Celje, kjer obiščejo muzeje, jim učitelj pred tem v razredu vse razloži, ko pa pridejo tja, gredo naravnost v muzej.«
Interesi
Pri Turizmu Ljubljana potrjujejo, da mora imeti vodnik po Ljubljani licenco. »Vsak, ki vodi, mora na zahtevo inšpektorja pokazati licenco, učitelj ali kdo drug. Če licence nima, je kaznovan v skladu z odlokom,« pojasnjuje direktorica javnega zavoda Petra Stušek.
Ko je bil pred dvema letoma s študenti na ekskurziji po Ljubljani, so sociologa Marjana Hočevarja, ki na fakulteti za družbene vede med drugim predava o turizmu, ustavili in zahtevali, naj pokaže licenco. »Toda to je javni prostor in ekskurzija je bila del izobraževalnega programa,« poudarja profesor. »Princip turizma je ogledovanje, medtem ko mi raziskujemo. Zakaj bi torej imeli posrednika, saj ne gre za turizem, ampak za izvajanje izobraževalnega programa.«
Tudi glede odločbe, ki so jo prejeli na osnovni šoli Prežihovega Voranca, je profesor jasen: »Tržni inšpektorat je nadzor opravil, ker naj bi šlo za kršenje tržnih pravil. Toda problem je, da to sploh ni tržno vprašanje.« Naloga države je po njegovih besedah, da ščiti javni interes, in izobraževanje je del tega. »Cehovske organizacije, kot je gospodarska zbornica, so pomembne, toda ne more neka posamezna interesna skupina predstavljati interesov celotne družbe. To je nesprejemljivo. In to je boj za interese trga, ki pa je v nasprotju s splošnimi interesi izobraževanja«. Hočevar zato pričakuje, da se bo v zvezi s tem »takoj oglasilo« ministrstvo za šolstvo kot skrbnik izobraževanja.
Toda z ministrstva so nam odgovorili le: »Zakon določa, da so ekskurzije oblika izvedbe programa osnovne šole. Učni načrti predvidevajo, da se organizirajo znotraj enega predmeta ali pa medpredmetno s povezovanjem vsebin. Pri njihovem izvajanju učitelji uporabljajo različne metode dela, od individualnega pristopa, vzajemnega učenja, do dela v skupinah.«
