Spletni servis za občane: Za občino korektor, za občane fasada

Ljubljana – Več kot deset tisoč pobud so občani poslali na MOL od leta 2008, ko je začel delovati spletni servis Pobude meščanov. Samo na 54 od njih na občini doslej še niso odgovorili. Eden od naših bralcev medtem opozarja, da je vse več odgovorov odklonilnih, kdaj celo arogantnih.

Občinski spletni servis je »preveč birokratski in premalo prožen«, opozarja bralec, ki želi ostati neimenovan. Sam je poslal že več pobud, redno tudi spremlja objave drugih, in z odgovori, ki pridejo z občine, kot pravi, nikakor ne more biti zadovoljen. Vse prevečkrat sporočijo zgolj, da nekaj »ni v načrtu«, kdaj celo navedejo kak člen zakona, ki z vsebino pobude nima veliko skupnega.

Na pobudo, v kateri je občan med drugim spraševal, ali je v mestni občini že kakšno območje za pešce, kjer hkrati smejo voziti avtobusi, kakršno bo tisto na Slovenski cesti, in ali bodo v tem primeru pešci imeli prednost, so z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet odgovorili z navedkom iz zakona o pravilih cestnega prometa in zaključili s pojasnilom, da je »voznik oziroma voznica oseba, ki na cesti vozi vozilo«.

Janja Domitrovič, ki vodi odsek za pobude meščanov, v sklopu katerega deluje spletni servis, se strinja, da odgovori kdaj niso najboljši, a zatrjuje, da je takih primerov vendarle zelo malo. »Eno so pričakovanja občanov, drugo pa naše realne možnosti, in tu ni sinergije,« pravi. S še dvema sodelavkama so, kot pojasnjuje, bolj posrednice med občani in posameznimi mestnimi službami, ki pripravljajo odgovore na pobude, zato na njihovo vsebino ne morejo vedno vplivati.

Pobud je vse več

Spletni servis Pobude meščanov so na občini uvedli leta 2008, medtem ko odsek za pobude meščanov pod tem imenom deluje od leta 2001. Takrat je služba za vloge in pritožbe, ki je delovala v okviru kabineta župana, postala služba za pobude meščanov. Za preimenovanje so se odločili, ker da je bilo prejšnje ime odseka, kot so takrat pojasnjevali na občini, zavajajoče in predvsem premalo pozitivno. Zavajajoče menda zato, ker so mnogi meščani menili, da je to naslov, kjer bodo rešili njihove težave, medtem ko je bila naloga službe občane zlasti usmeriti tja, kjer bi lahko njihov primer uredili. Namen ustanovitve odseka za pobude meščanov pa je bil predvsem »vzpostaviti pozitivnejši odnos med meščani in občino«. Domitrovičeva je prepričana, da je ta danes »bolj prijazen, a da vsebina ostaja ista«.

Pobud, ki prihajajo na občino prek spletnega servisa, je vsak dan več. Skupno, torej po različnih kanalih, jih občani pošljejo najmanj štirideset na dan. V nasprotju z drugimi možnostmi, ki jih imajo na voljo za komuniciranje z občinskimi predstavniki, je največ spletnih pobud vezanih na komunalne storitve, okolje in promet, ugotavlja Domitrovičeva. »To je tako, kot smo si predstavljali, da bo,« pravi vodja odseka. »Občani prek spletnega servisa opozarjajo na tiste drobne stvari in težave, s katerimi živimo, a jih mestne službe kdaj ne opazijo.« Portal je zato po njenem pomemben korektiv dela mestnih služb.

»Žogica je na občinski strani«

Medtem ko se mestna oblast, kot poudarja bralec, rada pohvali, da je spletni servis dober primer participacije in komunikacije z občani, pa je, kot ugotavlja, velikokrat prav nasprotno. Po njegovem ni gotovo niti to, ali si odgovorni pobude sploh zapišejo. Domitrovičeva očitek zavrača, čeprav priznava, da več občanov opozarja na podoben problem. Vse prispele pobude so, kot pravi vodja odseka, zbrane na spletni strani, enkrat na tri mesece jih zberejo v poročilu, ki ga predstavijo na seji komisije za pobude meščanov v okviru mestnega sveta, hkrati z njimi redno seznanjajo mestne svetnike. »Čeprav smo kadrovsko omejeni, vse pobude preberemo. Tudi občinske službe jih dnevno spremljajo. Prav tako se nanje redno odzivamo,« še zagotavlja Domitrovičeva.

Kot pravi bralec, občani s kakšno pobudo sicer kdaj dosežejo, da občinske službe denimo obrežejo živo mejo ali s kolesarske poti umaknejo smetnjak, pri pobudah, ki se nanašajo na sistemske spremembe, pa z občine odgovorijo zgolj, da nekaj ni možno.

»Škoda, da pobude, ki so dobre, nekje obležijo, ker na občini ne vejo, kaj bi z njimi,« pravi. »Občutek imam, da gre zgolj za fasado, češ saj smo za dialog, vsak ima možnost, da sodeluje. Po drugi strani pa na občini večine pobud sploh ne upoštevajo, niti jih ne analizirajo, pri tem pa se še držijo za glavo, češ da jih je preveč,« je kritičen bralec. »Žogica je na občinski strani, da portal izboljšajo. Če tako radi govorijo o pomenu participacije in sodelovanju z občani, naj to tudi izpeljejo.«