Sporna širitev nalog okoljskega sklada

Odbor za varstvo okolja MOL proti preusmerjanju denarja za sanacijo nelegalnih odlagališč v ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.

Objavljeno
16. januar 2014 16.41
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Mestni oddelek za varstvo okolja je pripravil spremembe odloka, po katerih bi denar iz sklada za odpravo posledic obremenitev okolja lahko porabiti tudi za »ukrepe za blaženje podnebnih sprememb«. Pri tem je vzbudil hud odpor.

Na januarski seji mestnega sveta bi radi po hitrem postopku spremenili omenjeni odlok o proračunskem skladu zato, ker da je v svojih nalogah preveč omejen. Denar namreč zdaj smejo porabiti le za odstranjevanje gradbenih in azbestnih odpadkov ter za zdravje škodljivih invazivnih rastlin (ambrozije). Širitev porabe na ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam, »ki da ga je treba z vidika varstva zdravja ljudi urejati aktivneje«, so utemeljili s tem, da so na vrtcih in šolah zamenjali večino azbestnih streh, z mestnih zemljiščih pa odstranili večino gradbenih in azbestnih odpadkov. Poleg tega bi denar namenili še za odkupe na naravovarstveno pomembnih območjih in ukrepe na zavarovanih območjih.

Zahteva za umik točke

Mestni odbor za varstvo okolja, ki je kot matično telo obravnaval predloženo gradivo, je s petimi glasovi za in dvema proti izglasoval sklep, da predlog sprememb odloka ni primeren za sprejetje na seji sveta. Vsebinskih pomislekov, ki jih je v predlogu za umik točke z dnevnega reda sicer pripravila SDS oziroma njen član v tem odboru Mirko Brnič Jager, je več. Glavni je, da širjenje možne porabe denarja ni upravičeno, saj niso izvedene osnovne naloge, to je sanacija ogroženih vodovarstvenih območij (denimo odstranitev vseh odpadkov v okolici zajetja pitne vode v Jarškem produ). Prav tako je bila večina odbora prepričana, da bi morala MOL najprej sama odpraviti vzroke onesnaževanja in ogrožanja okolja, ne pa da na osnovi lastnih generatorjev onesnaževanja in zgrešenih politik zahteva nove proračunske postavke za financiranje poškodb prizadetega prostora in okolja. Kot primer navajajo stare, dotrajane in ekološko povsem neprimerne avtobuse javnega potniškega prometa, ki da so eni glavnih onesnaževalcev zraka v Ljubljani.

Opozarjajo še na načrtovano gradnjo velikanske garaže v Tivoliju in njegovem zaščitnem pasu. Ta bi lahko neposredno ogrožala naravne entitete mestnega prostora in po mnenju odbora kaže na »zaničljiv odnos do ekološke etike prostora«.

V SDS so prepričani, da odlok z abstrahiranjem lastnega vsebinskega koncepta postavlja pod vprašaj pravno in racionalno porabo proračuna. Poleg tega trdijo, da denar, ki ga je oziroma bi ga za financiranje odloka zagotavljala Lekarna Ljubljana, ne bi bil zakonita postavka v proračunu.

Protest Črnučanov

Na seji odbora za varstvo okolja v četrtni skupnosti Črnuče, ki ga vodi Jože Horvat, so soglasno sklenili, da se denar iz omenjenega okoljskega sklada ne sme porabiti negospodarno in zunaj dosedanjih začrtanih smeri, ker njegove naloge še niso uresničene. To stališče je Horvat kot pooblaščeni predstavnik črnuškega okoljskega odbora zastopal tudi na seji mestnega odbora za varstvo okolja. Med drugim je navedel, da za sanacijo Jarškega proda ni na voljo relevantna dokumentacija, ampak le tista iz leta 2007, preden je bilo na to območje pripeljano veliko kontaminirane zemljine z mineralnimi olji, gradbenih odpadkov, azbesta in podobnega (med drugim odpadna zemljina z gradbenimi odpadki iz Stožic). Odgovornost so takrat preložili na lastnika zemljišča – državo. Horvat trdi, da se tudi ta izmika rešitvi problema, češ da za sanacijo v proračunu primanjkuje denarja. Črnuški odbor je zavrnil širitev porabe denarja iz sklada, ker se mu zdi nedopustno projekta ne dokončati.

Predvidena poraba denarja

V rebalansu proračuna za leto 2014 je MOL v skladu za odpravo posledic obremenitve okolja predvidela velike spremembe. V sprejetem proračunu za letos je za popise in sanacijo nezakonitih odlagališč načrtovala 500 tisoč evrov, z rebalansom pa na tej postavki ostaja le še 165 tisočakov. Preostalih 335 tisočakov bi razdelila za popise in odstranjevanje alergogenih in invazivnih rastlin (25 tisočakov), za ukrepe blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam (260 tisočakov) in za odkupe na naravovarstveno pomembnih območjih (50 tisočakov). Pri zadnjih omenjajo odkupe v krajinskem parku Tivoli- Rožnik-Šišenski hrib.