Sporni hiši pod Šmarno goro na vrhovnem sodišču

Podjetje Dardi sme dokončati gradnjo, sosedje pa se s tako odločitvijo upravnega sodišča nočejo sprijazniti.

Objavljeno
06. avgust 2013 17.30
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana – Stanovalec iz Šturmove ulice se je s podporo sosedov nedavno odločil, da bo spor proti zanje nezakoniti gradnji dveh večstanovanjskih objektov podjetja Dardi pod Šmarno goro nadaljeval še pred vrhovnim sodiščem. Z revizijo bodo poskušali izpodbiti sodbo upravnega sodišča.

Kot je v dopisu sosedom zapisal Andrej Stropnik, eden glavnih nasprotnikov gradnje obeh objektov investitorja Dragoljuba Vukićevića, se je za vložitev zahtevka za revizijo sodbe, s katero je upravno sodišče 23. maja letos zavrnilo ugovore stanovalcev in še enkrat potrdilo gradbeno dovoljenje, odločil iz več razlogov. Ne izkoristiti vseh pravnih sredstev, in to po številnih prerekanjih, po njegovem ni modro. Učinki uspešne revizije so lahko ogromni, neuspeh pa stanja ne bi spremenil.

Četudi se zaveda, da revizija morda ne bo uspešna, je prepričan, da je to treba storiti in da bo vrhovno sodišče upoštevalo vsa dejstva, predvsem kršitve zakona o vodah in zakona o upravnem postopku. Čeprav odločba o gradbenem dovoljenju in sodba ustavnega sodišča ugotavljata, da stoji objekt na vodnem zemljišču (celo priobalnem), ugovora stranskega udeleženca ne upoštevata, ker da »javni interes ni interes stranskega udeleženca«. Ob tem se sprašuje, zakaj je potem ugotovitveni postopek sploh potreben.

Tožnikov pravni interes

Pravni interes utemeljuje zlasti s tem, da gradbeno dovoljenje dopušča gradnjo dveh večstanovanjskih hiš na zemljišču, ki zaradi svoje velikosti takšne gradnje, kljub formalno izpolnjenim pogojem, ne prenese. Po gradnji pa bi se bistveno poslabšali pogoji uporabe Šturmove ulice (nanjo se namreč predvidena objekta priključujeta).

Stropnikov pravni interes je, da se uporabna in tržna vrednost njegove nepremičnine glede na pričakovano nevzdržne razmere tako tekočega kot mirujočega prometa, ki ga bo povzročila uresničitev gradbenega dovoljenja, ohrani oziroma ne poslabša toliko, da tam ne bo več mogoče živeti.

Ker je izdano dovoljenje dopustilo gradnjo na »priobalnem zemljišču« Jermanovega grabna, po njegovem prepričanju ne bo mogoča sanacija tega vodotoka oziroma je še zelo dolgo ne bo. V pravnem interesu tožnika pa je, da se graben čim prej sanira. Zelo verjetno je namreč, da bo še naprej poplavljal Šturmovo in Thumovo ulico in ogrožal tudi hiše, ki stojijo ob cestišču, ker gre za hudournik, njegova struga pa je zacevljena od peskolova (deloma je tudi na zemljišču, opredeljenem v gradbenem dovoljenju) do izlitja v meteorno kanalizacijo. Tožnikova nepremičnina je prva v nizu hiš na poplavnem območju, zato si želi čimprejšnje sanacije grabna.

Obenem je v svojih dosedanjih vlogah izrecno poudarjal, da se po vsebini v tem primeru prekrivata javni in zasebni interes, zato bi bilo pričakovati, da se bo državni pravobranilec, ki je v postopku sodeloval, zavedal posledic, ki jih lahko ima njegova pasivna odzivnost, potem ko je odstopil od nadaljnjih pravnih sredstev zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje. Pri izdaji tega so bili po prepričanju tožnika kršeni materialni predpisi, med drugim zakon o vodah, ker investitor zanj ni pridobil ustreznega vodnega soglasja in ker dovoljuje gradnjo v oddaljenosti manj kot pet metrov od vodnega zemljišča, torej na priobalnem zemljišču.

Revizijski zahtevek

Vlagatelj revizije sicer izpodbija sodbo upravnega sodišča v celoti, češ da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, deloma pa da niso bila spoštovana določila zakona o splošnem upravnem postopku.

Ker je soglasje mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (izdano novembra 2007) dopustilo, da se izda gradbeno dovoljenje tako, da se dopustijo manjši odmiki od Šturmove ulice, zaradi česar je to v nasprotju z veljavnimi prostorskoureditvenimi pogoji, ki zahtevajo sedemmetrski odmik od roba cestišča, in ker hkrati dopušča tudi odstopanje od regulacijske linije, ulice ne bo mogoče razširiti tako, da bi omogočala nemoten pretok vozil. Ulica je tako ozka, da ni možno niti srečevanje dveh nasproti vozečih osebnih vozil, kaj šele tovornih. Prav tako na vozišču ali ob njem ni mogoče parkirati in ustavljati, saj so na obeh straneh ograje enodružinskih hiš.

Ker prometno soglasje dopušča minimalno število parkirnih prostorov na zemljišču investitorja, je za tožnika nesporno, da bodo obiskovalci (gradi se devet stanovanj) prisiljeni svoja vozila puščati na ulici, saj na investitorjevem zemljišču zanje ni prostora. Kot lastnik nepremičnine v neposredni bližini novogradnje je namreč med gradnjo že imel oviran dostop do svoje hiše.

Upoštevan naj ne bi bil niti pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča, ki določa, da tudi vodotoki z zaprtim profilom (zacevljeni) štejejo med urejene vodotoke, pri katerih se meja vodnega zemljišča določi najmanj z zunanjim tlorisnim gabaritom zacevitve. V primeru Dardija to pomeni, da bi morala zunanja meja priobalnega zemljišča potekati pet metrov od zunanjega roba zacevitve.

Nespoštovani so bili menda še prostorskoureditveni pogoji za plansko celoto Š 7 Tacen-Šmartno, ker dovoljenje dopušča gradnjo v varovanem pasu ceste, ne upošteva zahtevanega minimalnega odmika od cestišča, presega regulacijsko linijo in ne upošteva, da je tam gradnja večstanovanjskih hiš dopustna le izjemoma. Zato tožnik predlaga, da vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo v celoti odpravi in samo odloči o zadevi. Če bo ocenilo, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zato prišlo do kršenja materialnega predpisa, pa naj sodbo odpravi in vrne v ponovno odločanje.

Na gradbišču nedokončanih Dardijevih objektov je ob obeh videti gradbene odre in prirezani strehi. Sklepamo, da je investitor sledil ugotovitvam mestne inšpektorice, ki je junija preverjala prijavo, ali izvajalci res posegajo v mestno last. Takrat je ugotovila neskladno gradnjo, saj da kap enega od objektov sega nad občinsko cesto, četudi ne bi smela.

Dovoljenje pravnomočno

Sicer pa je za investitorja upravni spor s sosedi končan, saj je z izdajo sodbe upravnega sodišča maja letos gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno, s tem pa tudi v celoti potrjena zakonitost že leta 2007 vloženega zahtevka in izdanega gradbenega dovoljenja za dva večstanovanjska objekta »Tacen«.

Trdi, da so bile zavrnjene vse navedbe stranskega udeleženca, da je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na izdano sodbo pa da pritožba ni dovoljena. Vukićević je prepričan, da sta s tem »zmagali pravica in pravna država«. In dodaja, da bo objekta dokončal.

Investitor meni, da je šlo v njegovem primeru za škodoželjno ravnanje stranskih udeležencev, ki da so zlorabili pravico do udeležbe v postopku z namenom, da dosežejo protipravno korist z omejevanjem pravice drugih.

Po njegovih besedah je »skupina pritožnikov imela oporo v zaposleni v vplivni ustanovi, ki je delovala iz ozadja, prikrito, tako da je izkoriščala ugled in moč institucije za doseganje predvsem lastnih interesov, ti pa so bili investitorju preprečiti gradnjo dveh večstanovanjskih hiš v neposredni bližini njenega prebivališča in mu onemogočiti uveljavljanje zakonito pridobljenih pravic«. Zato je protikorupcijski komisiji znova prijavil sum nezakonitega delovanja posameznika v imenu te institucije.