Spreminjanje stališč MOL čez noč v dobro občanov

Ljubljana – Slaba ureditev, ki je po mnenju mestnih uradnikov edina možna, lahko čez noč postane rešljiva s predlogom, ki so ga na občini prej gladko zavračali. Gre za dialog z občani, kot pravijo na MOL, ali za ignoranco in aroganco do pobud občanov ter odsotnost argumentov v odgovorih nanje?

Na Resljevi cesti v smeri železniške postaje je KPL po naročilu občine pred dnevi umaknil dva količka, ki sta stala na kolesarski stezi in ovirala kolesarje oziroma pri hitri vožnji ogrožala njihovo varnost. Odstranitev enega in premik drugega za nekaj deset centimetrov sta posledica poziva na portalu Pobude občanov, z njim pa je po minimalnem posegu kolesarska ureditev za uporabnike veliko prijaznejša. Toda prvi odzivi občinskih uradnikov so kazali, da sta količka na kolesarski stezi edina možna in ustrezna rešitev kolesarsko-parkirne problematike.

Danes tako, jutri drugače

Na občini so namreč najprej dvakrat zavrnili pobudo za odstranitev nevarnega količka, češ da je »na tem mestu postavljen zato, da prepreči vožnjo avtomobilov na pločnik«, in da »na žalost noben drug ukrep ne prepreči, da vozniki ne bi vozil parkirali na pločniku«. A zgodba se je obrnila že čez nekaj dni, ko sta na MOL prispeli še dve pobudi (v podporo prvi) za odstranitev količka. Eden od piscev je uradnikom očital ignoranco in jih pozval, naj tudi v praksi dokažejo, da je Ljubljana do kolesarjev prijazno mesto. In tokrat, manj kot teden dni po tistem, ko so pobudo dvakrat zavrnili, je bil odgovor pozitiven. »Količek bomo premaknili, da ne bo več na območju steze,« so zapisali in dodali, da se morajo tudi kolesarji prilagajati razmeram na cestišču in da ne gre za nikakršno ignoranco, temveč »za kompromis med več udeleženci v prometu«.

Čeprav se je na koncu izteklo v dobro kolesarjem, je avtor prvotne pobude Jernej Tiran, sicer član slovenske in ljubljanske kolesarske mreže ter predstavnik civilnodružbenih organizacij v medresorski delovni skupini za spremljanje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, razočaran predvsem nad odzivi in spreminjanjem stališč občine tako rekoč čez noč. Sprašuje se, ali se nekaj premakne »šele po pritisku prebivalcev, argumenti pa so v drugem planu«. Servis Pobude občanov deluje že več kot pet let, na MOL pravijo, da je z njim komunikacija z Ljubljančani bolj pregledna in odprta. A Tiran ugotavlja, da je vse preveč pobud arogantno zavrnjenih v slogu »nimamo v planu«, »ni predvideno«, »tako je odločil mestni svet« ... »Največ, kar je na prometnem področju mogoče doseči prek tega portala, je umik kakšnega smetnjaka s kolesarske steze ali obrez žive meje,« ugotavlja Tiran, ki si pri obravnavi predlogov, s katerimi bi radi občani dejavno prispevali h kakovosti bivanja in večji prometni varnosti v mestu, želi več resnosti in posluha.

In kaj na to pravijo na občini? Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) menijo, da v primeru količkov na Resljevi »ne gre za spremembo stališča, ne za neskladje in ne za pritisk javnosti, pač pa zgolj za to, da v dialogu z uporabniki poiščemo optimalne rešitve«. Na vprašanje, kdo odgovarja na pobude in kdo odgovore pregleduje, niso odgovorili. So pa zapisali, da so količki postavljeni v rastru in so del ulične podobe, ki bo zaradi prestavitve oziroma odstranitve količka nekoliko okrnjena, vendar imajo zdaj kolesarji več prostora za manevriranje, hkrati pa je še vedno onemogočen dovoz motornih vozil na pločnik.

Problematični količki

Primer količkov na Resljevi cesti seveda ni edini, kjer so ti moteči in nevarni za kolesarje. »Ni dvoma, da svojo funkcijo opravljajo zelo učinkovito, vendar se sprašujem, ali je njihovo postavitev mogoče upravičiti tudi, kadar očitno slabšajo prometno varnost kolesarjev, ki se med vožnjo že tako vsakodnevno srečujemo z različnimi pastmi in nevarnostmi, ki jih v Ljubljani ne manjka,« poudarja Tiran. Sogovornik meni, da se je od postavitve količkov pred leti kultura parkiranja gotovo popravila, tako da bi jih bilo dobro na lokacijah, ki so kolesarsko-varnostno najbolj problematične, odstraniti, vsaj poskusno. Kot pravi, represivni ukrepi ne smejo slabšati varnosti kolesarjev. Ljubljanska kolesarska mreža kot problematične navaja še Celovško cesto od Stare cerkve proti centru, križišče Slovenske in Gosposvetske ceste, Trg mladinskih delovnih brigad proti križišču Tivolske in Tržaške ter Gosposvetsko ob nekdanjem Kolizeju.

Opažanj o izboljšanju kulture parkiranja na občini niso komentirali. Je pa podžupan Janez Koželj v nedavnem intervjuju za Delo dejal, da »bi moral počasi že priti čas, da jih začnemo prestavljati iz mestnih središč tja, kjer so še potrebni, a nisem prepričan, da smo že tako daleč«. Na OGDP so sicer obljubili, da bo veliko količkov odstranjenih ob prenovi vseh treh odsekov Slovenske ceste (letos bodo začeli prenavljati del med Ajdovščino in Šubičevo), s čimer bodo sproščene dodatne površine za kolesarje. Na vprašanje, ali jih nameravajo v kratkem odstraniti še kje drugje, niso odgovorili. Dali so le splošen odgovor, da »če se v praksi izkaže, da neka ureditev na terenu ni dosegla svojega namena ali je za uporabnike moteča, skušamo v skladu z zmožnostmi to odpraviti oziroma izboljšati«.

Na cesti niso dovoljeni

Kot eno najbolj spornih lokacij, kjer bi količke že morali odstraniti, območje ob kavarni Evropa na Slovenski cesti navaja tudi Andrej Klemenc, vodja projektov na področju mobilnosti v slovenski podružnici Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Prav tako poudarja, da bi bilo treba ob uvedbi novih območij za pešce in spremembah prometne ureditve v Ljubljani, kot je bila na primer lanska zapora osrednjega dela Slovenske ceste, pretehtati, ali so količki povsod, kjer so bili postavljeni, še vedno potrebni oziroma kje bi jih bilo vsekakor pametno odstraniti ali pa to storiti vsaj poskusno. »Prometna politika mora biti taka, da se ob spremembah prometne ureditve ponovno preveri obstoječe ovire in ukrepe.«

Klemenc še pravi, da bi bilo seveda bolje, če količkov na kolesarskih stezah in ob njih ne bi bilo, a za to bi potrebovali redarsko službo, ki bi kaznovala vse, ki parkirajo na kolesarski površini, česar na nekaterih odsekih verjetno ni mogoče doseči. Zakonodaja pa žal preprečuje, da bi lahko količke namesto na kolesarsko stezo postavili na cesto, dodaja.