Sredi mandata ugasnilo pol odborov

Ljubljana – Svet črnuške četrtne skupnosti je na nedavni seji ukinil polovico svojih delovnih teles. Namesto šestih odborov ima tako le še tri. Vse njihove naloge bo odslej opravljalo 15 svetnikov, brez članstva v njih pa je ostalo več zunanjih članov.

Odbori za varstvo okolja, za urbanizem, gospodarstvo in promet ter za zaščito in reševanje so ugasnili zato, ker po nepreklicnih odstopih njihovih predsednikov (prva dva je vodil Jože Horvat iz NSI, zadnjega pa Mateja Gris iz SMC) nobena od strank ali list ni predlagala kandidatov za nadomestne predsednike. In to čeprav jih je predsednik četrtne skupnosti Smiljan Mekicar (SMC) opozoril, da bodo, če predlogov ne bo, vse naloge teh odborov prenesli nazaj na svet in jih ukinili.

Ko so na sredini seji sveta obravnavali to točko dnevnega reda, se med člani sveta ni našel nihče, ki bi zadnji hip dal soglasje za kandidaturo za nadomestnega predsednika odborov, prav tako pa si ne Horvat ne Ogrisova nista premislila in sta zavrnila posamezne pozive, naj delo vendarle nadaljujeta v predsedniški vlogi (oba sta odstopila zaradi hudega klestenja finančnih programov odborov, ki sta jih vodila). Mekicar je zato dal na glasovanje sklep, da se trojica odborov ukine. Predlog je podprlo sedem četrtnih svetnikov, trije so bili proti (Horvat, Ogrisova in član LZJ Darko Rozinec), eden pa ni glasoval Po novem ima četrtna skupnost le še 12-članski odbor za kulturo, šport in mladino, 10-članski odbor za zdravje in socialno varstvo in 11-članski uredniški odbor. Odpovedali pa so se največjemu, kar 13-članskemu odboru za urbanizem, gospodarstvo in promet in šestčlanskima odboroma za varstvo okolja ter za zaščito in reševanje.

Povedano drugače, vse pobude, predloge in druge naloge, ki jih je do zdaj obravnaval vsak od ukinjenih odborov in za vsakega od njih pripravil stališče ali sklep za seje sveta, bodo svetniki odslej obravnavali sami, brez predhodnega filtra in brez pomoči zunanjih sodelavcev. Četudi je Mekicar dal vedeti, da lahko vsakega od ukinjenih odborov po potrebi spet ustanovijo, pa je vprašanje, ali zunanji člani ne bodo užaljeni, ker so jih na tak način in sredi mandata razrešili članstva v odborih.

Kako je po drugih četrtnih skupnostih

Preverili smo, kako delujejo v drugih četrtnih skupnostih. V Jaršah, Mostah, Sostrem in na Viču nimajo nobenega odbora, komisije ali sosveta, vse delo opravljajo člani sveta sami, brez pomoči delovnih teles. Kot je dejal predsednik sostrske četrtne skupnosti Janez Moškrič, so v preteklih mandatih imeli tri komisije, a se je izkazalo, da niso bile preveč delavne in da so se sestajale neredno. Poleg tega pa da se je delo podvajalo, saj so o istih temah zatem še enkrat razpravljali na sejah sveta. Podobno razmišljajo v ČS Golovec, kjer so imeli nekoč kar štiri odbore oziroma komisije, a se niso »prijele«, zato imajo le še komisijo za mandatna vprašanja. Enako je v Dravljah. V Trnovem imajo dve delovni telesi, po tri jih imajo v ČS Polje in Rožnik, po štiri v ČS Šmarna gora in Center, po pet v ČS Posavje in Šentvid, po šest v bežigrajski in šišenski četrtni skupnosti, rekorderji pa so na Rudniku, kjer jih imajo sedem.

Je pa res, da se v nobeni od naštetih četrtnih skupnosti odborom ali komisijam niso odpovedovali sredi mandata, temveč šele ob oblikovanju novih svetov po volitvah.