Stanovalce skrbi, kaj bo ob zaprtju Slovenske ceste z okolico

Vlada bi za promet zaprla tudi Gregorčičevo ulico, a občina s tem predlogom ni soglašala.

Objavljeno
06. marec 2013 17.04
LJUBLJANA SLOVENIJA 19.9.2012 TEDEN MOBILNOSTI FOTO JOZE SUHADOLNIK
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Zaprtje Slovenske ceste za avtomobilski promet, ki ga župan in vodstvo občine napovedujeta za letošnji september, bo zagotovo najpomembnejša sprememba prometnega režima po zaprtju središča mesta leta 2007. Preverili smo, kako daleč je priprava spremembe.

Na oddelku mestne uprave za urejanje prostora so povedali, da odločitev velja: »Delujemo v smeri, da bomo osrednji del Slovenske ceste trajno preuredili v območje za javni potniški promet, kolesarje in pešce, in sicer predvidoma po letošnjem evropskem tednu mobilnosti.«

Ali jim bo v približno šestih mesecih uspelo najti ustrezne rešitve, pripraviti potrebne podlage in ustrezno obvestiti javnost, je izključno v rokah mestne uprave, saj mestni svet o novi prometni ureditvi Slovenske ceste ne bo več odločal. Kot pravijo na občini, to ni potrebno, ker je »podlaga za preureditev Slovenske ceste v strateškem delu občinskega prostorskega načrta (OPN) in v prometni politiki MOL. Oba dokumenta je že sprejel mestni svet.«

Nobeden od omenjenih dokumentov sicer Slovenske ceste podrobneje ne obravnava. V prometni politiki je »nova ureditev Slovenske ceste« eden od predlaganih ukrepov – kot podukrepa so navedli delno zaporo osrednjega dela te ceste za motorni promet in zmanjšanje voznih pasov na celotnem projektu. Zapisali so še, da bo Slovenska preurejena do leta 2015. Nič bolj podrobna ni opredelitev v strateškem delu OPN; v njem piše le, da so »glavne mestne ceste tudi ceste znotraj notranjega mestnega obroča, na katerih naj bi bil promet sicer močno omejen in selekcioniran (Slovenska cesta med Dunajsko in Barjansko ter povezava med Celovško in Zaloško). Tako so uvrščene z namenom zagotoviti ustrezno raven gospodarjenja z njimi in poudariti njihov pomen za vodenje linij JPP skozi mestno jedro.«

Podrobnejša ureditev, na primer, kje in kako bo tekel avtobusni promet, kje bodo kolesarske steze, kako bo urejen promet v povezanih ulicah, ki gravitirajo proti Slovenski, in podobno, bo torej stvar končnega predloga mestne uprave, o katerem mestni svet ne bo več odločal. Nekateri sicer že opozarjajo, da ni gotovo, ali bo načrtovalcem do septembra uspelo pripraviti dovolj kakovosten predlog, na podlagi katerega bo zapora Slovenske po tednu mobilnosti ostala trajna.

Brez sprememb za LPP

Na občini se trenutno vrstijo delavnice, na katerih proučujejo predlagane spremembe prometne ureditve. Na njih sodelujejo avtorji predlogov urbanistično-arhitekturne preureditve Slovenske ceste (občina je k natečaju povabila štiri biroje) in prometni strokovnjaki, pravijo na MOL.

»Rezultati dosedanjega dela kažejo, da bo na Slovenski cesti ostal javni potniški promet z ukinitvijo dveh voznih pasov, površine bodo bolj namenjene pešcem in kolesarjem. V osrednjem delu, na odseku med Šubičevo in Gosposvetsko ulico, bo odpravljen osebni motorni promet, preostala dva odseka, južni, med Šubičevo in Aškerčevo, ter severni, med Gosposvetsko in Tivolsko, pa bosta za osebni motorni promet urejena na voznih pasovih, ki bodo namenjeni tudi avtobusom mestnega potniškega prometa,« so o predlaganih rešitvah povedali na občini.

Dodajajo, da bodo v prvi fazi ohranili vse proge LPP, ki že danes tečejo po Slovenski cesti, pri čemer bodo uredili dve glavni in dve vmesni postajališči. Dostop za stanovalce bo zagotovljen z elektronskim nadzorom in dovolilnicami, prav tako dostava za lastnike lokalov.

Ker je zaprtje središča mesta za promet leta 2007 dvignilo precej prahu, nas je še zanimalo, kako bodo v proces zapiranja Slovenske vključili zainteresirano javnost ter ali so med stanovalci, lastniki in najemniki poslovnih prostorov opravili kakšno raziskavo o njihovih stališčih do tega vprašanja. Odgovorili so, da je po njihovi oceni javnost z namenom preureditve Slovenske ceste že seznanjena po dveh predstavitvah urbanističnih predlogov. »Vsekakor bomo z obveščanjem, predvsem pa vključevanjem javnosti nadaljevali. Podrobnih raziskav in anket še nismo opravili, se pa o teh aktivnostih dogovarjamo.«

Razburjenje zanesljivo bo

Spremembo v prometu bodo zagotovo občutili tako Ljubljančani kot obiskovalci, najbolj pa bo vplivala na prebivalce mestnega središča. Meta Verbič, predsednica ČS Center, je povedala, da v četrtni skupnosti že ves čas zagovarjajo omejitve osebnega prometa v centru mesta.

»Naše stališče je: zapora da, vendar si želimo biti vpeti v celoten proces te zapore. Vztrajali bomo, da nam na občini pravočasno predstavijo rešitve prometne ureditve v širšem območju Slovenske ceste. Upam, da bo to čim prej, da bomo lahko ljudi korektno obvestili,« pravi Verbičeva in poudarja, da promet zahteva širšo obravnavo, ki terja čas. Kot primer dobre ureditve navaja spremembe na Vodmatu, kjer so študijo pripravljali kar tri leta.

Verbičeva pričakuje tudi nekaj razburjenja ob napovedani zapori: »V Ljubljani vsaka sprememba prinese razburjenje, ne glede na to, ali je dobra ali slaba.« Sicer pa pravi, da se ljudje večinoma strinjajo s tem, da je treba pretok dnevne migracije na Slovenski cesti zmanjšati, in da so v dosedanjih pogovorih prebivalci izrazili predvsem skrb oziroma zanimanje za to, kakšne bodo posledice zaprtja Slovenske za sosednje ulice. »Radi bi vedeli, kako bo urejeno območje od Kersnikove, Župančičeve, Gregorčičeve, Igriške pa vse do Prešernove ceste, oziroma kako bo preusmerjen promet, ki gre zdaj proti Dolenjski cesti – ali bodo vozila s Slovenske pritisnila na sosednje ulice ali se bodo dejansko preusmerila na obroč.«