Stanovalci Fondovih blokov proti njihovi nadgraditvi

Ljubljana – Znana ljubljanska arhitekta Peter Kerševan in Milan Kovač sta za reševanje propadajočega Plečnikovega stadiona obudila zanimivo rešitev, ki bi po njunem prepričanju elegantno rešila vsaj problem Fondovih blokov ter hkrati bila dobra podlaga za sočasno ali samostojno prenovo stadiona.

Arhitekta predlagata, da bi se Jože Pečečnik odpovedal gradnji treh stolpičev na severni strani stadiona in stanovalcem osmih Fondovih blokov s 17 vhodi prepustil sporne vrtičke, v zameno pa bi mu ti na ravnih strehah dovolili gradnjo približno 50 luksuznih stanovanj (tako imenovanih penthousov) z velikimi terasami, ob vsakem od blokov pa bi jim zgradili tudi dvigalo, ki bi vodilo tudi do nove podzemne garaže na celotnem zemljišču njihove soseske in do novih stanovanj v dodatni etaži. Izračunala sta, da bi bilo v garažah prostora za vsaj 600 avtomobilov, pri čemer bi jih sto potrebovali za lastnike novozgrajenih stanovanj, preostale pa bi lahko namenili fondovcem, okoliškim stanovalcem ali obiskovalcem stadiona.

Uvoz v garažo in iz nje sta predvidela z Vodovodne ceste na zahodnem delu vrtičkov. Tako bi ohranili večji del vrtičkov, pri čemer menita, da bi morali vsaj meter širok pas vzdolž severne ograje Plečnikovega stadiona urediti kot javno in servisno pot med Vodovodno in Dunajsko cesto. Na račun podzemne garaže bi se stanovalci lahko odpovedali vsem zunanjim parkiriščem in neuglednim barakam ter celo dovozom med bloki, zemljišče med njimi pa bi tako lahko preuredili v park, kar je bila tudi prvotna zamisel arhitekta Fondovih blokov. Zunanja dvigala bi bila za Fondovce velika pridobitev, saj jih zdaj nimajo, mnogi lastniki stanovanj pa so že ostareli in manj gibljivi. Ob nadgraditvi blokov bi lahko poskrbeli tudi za energetsko sanacijo.

Kovač in Kerševan sta pripravila tudi oceno stroškov za gradnjo 50 stanovanj, dvigal, garaže in obnovo fasad. Menita, da bi vse skupaj stalo okoli 7,5 milijona evrov, na trgu pa bi investitor lahko iztržil približno enajst milijonov evrov. Razliko bi si glede na dogovor razdelili investitor in fondovci v denarju ali v zameno za cenejše oziroma brezplačne parkirne prostore, dvigala, energetsko sanacijo stavb ... Del pa bi ga investitor lahko namenil tudi prenovi stadiona v originalni obliki.

Kaj pa stadion?

Glede na stanje stadiona in okolice sta arhitekta prepričana, da so predvideni načrti zanj pretirani in brez resnih programov za prihodnost. In da za hotel, dodatne športne naprave, muzej športa in osnovne dejavnosti, povezane z zelo velikimi podzemnimi garažami, ni nobene potrebe. Koncentracija enakih programov, kot so v že zgrajenih Stožicah, se mu zdi nelogična in neutemeljena. Stožice so namreč državni športni center z vsemi potrebnimi parkirišči in bodo z ureditvijo železniške postaje ob stadionu tak center tudi v resnici postale, kar je za Ljubljano logično in nujno.

Menita, da je treba Plečnikov arhitekturni spomenik le temeljito prenoviti v sedanjih gabaritih in da ne potrebuje nadstreškov ali dodatkov. Postal bi lahko park s športnimi programi za splošno uporabo. Lahko bi ga povezali z igriščem v jami na drugi strani Vodovodne ceste, programe pa dopolnili s tistimi, ki bi dopolnjevali vsebine na Plečnikovem stadionu ali celo stožiškem. Jama in stadion bi delovala za potrebe večjih organiziranih skupin ali šol, najpomembneje pa je, da zaradi takšne opredelitve ne bi potrebovali nobenih novih parkirišč ali zahtevnih garaž pod Plečnikovim stadionom. Nerešeno je še vedno le vprašanje, kako in kje pridobiti denar za sanacijo stadiona kot dediščine izjemnega pomena in kakovosti. Dodajata, da sta k ohranjanju dediščine najbolj zavezana MOL in država.

Odgovor fondovcev

Karmen Stariha, predstavnica koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih blokov, je dejala, da gre za skoraj deset let stare zamisli avtorjev, ki da še sodijo v čas, ko je bilo v Sloveniji narejenih in predstavljenih kar nekaj možnosti za obnovo Plečnikovega stadiona. Prepričana je, da predlog ne rešuje nobenega problema, postavlja le veliko vprašanj. Najprej gre za to, pravi Stariha, da bi z nadgraditvijo Fondovih blokov, ki je fondovci ne potrebujejo, posegli v spomeniško zaščitene objekte (zaščiteni so kot stavbna dediščina, kjer se varuje predvsem tlorisna in višinska zasnova, op. a.). Poleg tega so objekti stari, grajeni med letoma 1935 in 1938 po projektu arhitektov državnih železnic Srečka F. Rainerja in F. Osredkarja, zato je problem lahko statika, saj bi gradnja podzemne garaže v stanovanjih lahko povzročila poškodbe. Stariha je še povedala, da stanovalci trenutno nimajo problemov s parkiranjem svojih vozil na prostem na površinah med bloki in v njihovi okolici. In da tudi zunanja dvigala, ki bi prav tako posegla v dediščino, niso posebno nujna.

Razložila je še, da je bila pri energetski sanaciji Fondovih blokov lani uspešno obnovljena in energetsko sanirana prva fasada bloka ob Dunajski cesti. To je bil strokovno zelo zahteven projekt, ki so ga pripravili vrhunski strokovnjaki ZRMK v sodelovanju s spomeniško službo, izvedli pa izbrani izvajalci. Dodala je, da se na obnovo in energetsko sanacijo pripravljajo tudi drugi bloki.

Podpira pa del navedb obeh arhitektov, da Plečnikov stadion ne potrebuje nadstreška ali dodatka, kot bi bili Pečečnikovi poslovni bloki na severni strani ali stolpnica na jugozahodni strani. Ti bi le po nepotrebnem zasenčili ali konkurirali že obstoječima spomenikoma arhitekturne in stavbne dediščine, kar sta Plečnikov stadion in stanovanjsko naselje Fondovih blokov. Oba spomenika potrebujeta le prenovo. Fondovci so se je že lotili, Pečečnik, MOL in OKS pa na svojo obveznost kot lastniki pozabljajo že deset let.