Stanovanja za mlade šele jeseni

Ljubljana – Prvih trideset neprofitnih stanovanj, namenjenih mladim do trideset let, bo, kot pravi direktor občinskega stanovanjskega sklada Sašo Rink, na voljo šele jeseni, čeprav so jih napovedali za pomlad.

Ko so pred dvema letoma na MOL objavili stanovanjski program za leti 2015 in 2016, so na občini napovedali namenska najemna stanovanja, ki bi jih namenili tudi mladim – teh je v Ljubljani petina prebivalcev – kot posebej ranljivi skupini. Začrtanega cilja niso dosegli, saj bo prvi razpis za trideset neprofitnih stanovanj objavljen šele letos. In čeprav so ga napovedali za april, bo zunaj šele septembra. Rink na to odgovarja: »Res je, da smo načrtovali razpis v aprilu, toda glede na dejstvo, da smo delo s 17. javnim razpisom šele končali in da bi razpis za mlade padel ravno v čas počitnic, bo objavljen septembra.«

Sedemnajsti javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bil sicer objavljen septembra lani, prednostno listo pa so pri skladu objavili že konec aprila letos. Na Mladinskem svetu Slovenije, krovni mladinski organizaciji, kot pravijo, obžalujejo, da se je objava razpisa zamaknila. »Trideset stanovanj v Ljubljani sicer ne bo rešilo stanovanjske problematike mladih, je pa tak razpis lahko začetek in zgled za druge občine,« poudarja predsednik Tin Kampl.

Sporni pogoji

V razpisu sta sicer, kot pravi, dve ključni pomanjkljivosti. Prva je po njegovem previsoka dohodkovna meja. »To je izrazito problematično, ker naj bi bil po besedah sklada namen razpisa 'podpora mladim, ki so šele vstopili na trg dela in so finančno šibki, pri procesu osamosvajanja in reševanju svojega stanovanjskega vprašanja', in ker naj bi do rezultatov prišli z žrebom. Mlad človek, ki zasluži okoli dva tisoč evrov na mesec, zagotovo ni finančno šibek, ne glede na morebitno prekarnost njegovega dela. Zato smo predlagali znižanje dohodkovne meje vsaj na 150 odstotkov povprečne neto plače za posameznike ter, skladno s tem, tudi za druge skupine upravičencev,« pojasnjuje Kampl.

Druga težava razpisa pa je po njegovem pogoj stalnega oziroma začasnega prebivališča. V mladinski organizaciji po Kamplovih besedah namesto tega predlagajo, da se uveljavi kriterij povezanosti z občino v smislu lokacije delovnega mesta ali šolanja otrok. »Mladi so pogosto v situaciji, ko jim stalno prebivališče − zlasti če upoštevamo kaotične razmere pri tržnem najemu, pri čemer najemodajalci ne dovolijo prijave prebivališča − krati pravice in jih postavlja v bistveno slabši položaj. Zelo prizadeti so mladi iz manjših občin, ki se izseljujejo s trebuhom za kruhom. Na ukrepe stanovanjske politike tako lahko računajo samo mladi iz večjih občin, medtem ko se morajo drugi znajti sami.«