Stari župan računa na končno zmago že to nedeljo

Županski kandidat Zoran Janković o svojem novem mandatu ne dvomi, skrbi pa ga, da lista LZJ ne bo imela absolutne večine v mestnem svetu

Objavljeno
02. oktober 2014 18.20
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Z Zoranom Jankovićem smo nameravali objaviti intervju, ker pa je hotel odločati, kako naj bodo vprašanja v besedilu oblikovana, ga predstavljamo enako kot tekmece, tudi z nekaterimi poudarki iz pogovora.

Ljubljanski župan tudi na tokratnih volitvah računa, da bo zmagal v prvem krogu in da bo njegova lista spet dobila večino v mestnem svetu. Stavi predvsem na to, da bodo Ljubljančani znali ceniti, da je v osmih letih izvedel 1540 projektov. In da bo nadaljeval tiste iz Vizije Ljubljana 2025.

Na listi LZJ so večinoma ista imena kot leta 2010. Med novimi izstopa Nevzet Porić, tajnik islamske skupnosti. Janković se je za tak pristop odločil, ker se »ekipe, ki je opravila ogromno dela, ne menja«. Porić pa je med novinci zato, ker je prepričan, da mora biti hram demokracije po 45 letih končno dostopen vsem, tudi vsem verskim skupnostim.

Čeprav nekatere ankete kažejo na drugi krog županskih volitev, Janković meni, da bo zadoščal že prvi. Ni pa navdušen nad napovedmi, da v novem mandatu ne bo imel absolutne večine svojih svetnikov v mestnem svetu. Zato na svoji spletni strani poudarja, »da je za uspešno županovanje izjemnega pomena tudi, da ima župan večino svetnikov s svoje liste«.

Verjame v popolno zmago

Pravi da Ljubljančani vedo, da je dosedanji razvoj mesta nedvoumen, kakovosten, potrjen s projekti in številnimi nagradami – Zelena prestolnica Evrope 2016 in dvakratna nagrada za evropski teden mobilnosti. Meni, da bodo volivci to upoštevali ter ne le njemu, temveč tudi LZJ namenili zadosti glasov. V nasprotnem primeru bo primoran sklepati kompromise in koalicije, vendar zatrjuje, da ne bo privolil v nobeno izsiljevanje, kajti to bi bilo v škodo MOL. Kako je bilo to videti v mandatih pred njim, pa da so meščani že videli.

Očitek, da se zaradi kazenskih ovadb ne bi smel potegovati za župana, zavrača kot gostilniške govorice brez osnove. Trdi, da smo, žal, prišli do točke, ko namesto sodnikov sodijo ulica, gostilne in mediji. To se mu zdi nedopustno in si le želi, da pride na sodišče in dokaže svojo nedolžnost.

Ker je imel župan v septembru več kot 70 otvoritev in drugih dogodkov, mu nasprotniki očitajo zlorabo predvolilne kampanje s pozicije trenutne oblasti. Očitek zavrača s podatkom, da bi glede na število projektov morali imeti otvoritev vsake 1,7 dneva. Svojega in dela sodelavcev pa se ne sramuje in pravi, da so njihovi rezultati vidni povsod po Ljubljani.

Nihče ne trdi, da v svojem županovanju ni naredil nič ali da je naredil malo, mu pa nekateri očitajo, da je zlasti večje projekte izpeljal na sporen (donacije) ali celo nezakonit način (mimo pravil javnega naročanja), da so bili predragi ali da so se dražili zaradi aneksov k osnovnim pogodbam ... Med drugimi tudi KPK in Durs. Janković odgovarja, da donacije še vedno pričakuje v korist mesta, torej kulture, športa, sociale, ne pa zase. To bo vedno zagovarjal, saj je to funkcija župana. Kar mu očitajo, prepušča sodišču, o njegovem delu pa da bodo odločali Ljubljančani. Glede nepreglednosti javnih naročil je dejal, da so imeli 30 tisoč javnih naročil, nanje pa je bilo manj kot 30 pritožb – in od tega le šest uspešnih. Želi si, da bi tudi očitke KPK na sodišču ovrgel čim prej. Žalosti pa ga, »da uslužbenka KPK, ki je vodila njegov primer, ne ve, kaj je to pogodba o asignaciji«.

Županove obljube

Na vprašanje, kako bi se lotil kopice zastalih projektov, je dejal, da skladno s stopnjo njihove pripravljenosti. Če ne bo vseh pogojev za izvedbo enega, bodo pač delali drugega. Obljublja, da bo garažno-parkirna hiša Kozolec II končana, a da morajo prej ugotovili, ali prekiniti pogodbo in sami nadaljevati delo, če zasebni partner ne bo zagotovil denarja. Pri Plečnikovem stadionu čaka odločitev agencije za okolje, ki je v isti zadevi dvakrat odločila različno, sam pa bo svetnikom znova predlagal podaljšanje pogodbe družbi BŠP. Če predlog ne bo sprejet, bo stadion propadal še naprej, kajti plana B brez soglasja večinskih lastnikov Joca Pečečnika in Janeza Kocijančiča (OKS) po njegovem ne more biti. V Rogu je bilo javno-zasebno partnerstvo ustavljeno, ker zaradi slabih gospodarskih razmer ni bilo interesa zasebnega partnerja. Zato zdaj občina sama pridobiva gradbeno dovoljenje za obnovo spomeniško zaščitenih objektov za center kreativnih umetnosti – a bo stekla le, če bo MOL pridobila evropski denar. Dele, kjer je bila predvidena gradnja stolpnic, pa bi Janković prodal za stanovanjsko gradnjo ali hotel.

Prenovo dotrajanih občinskih cest namerava v prihodnje izvajati tako kot doslej. Za prenovo tržnice, garaže pod njo in prikaz arheoloških ostankov pa čaka na soglasje spomeniškega varstva. Dvorano Tivoli, ki so jo hoteli prenoviti lani, a je izbrani izvajalec del odstopil od projekta, je prestavil v leto 2018. Prej namreč načrtuje gradnjo gimnastičnega centra Pegan-Cerar-Petkovšek ter prenovo kopališča Kolezija, atletskega stadiona ŽAK in plavalnega centra Ilirija. Prihodnje leto predvideva še začetek gradnje Industrijske ceste v Zalogu in širitev Zaloške v štiripasovnico.