Tiskane izdaje
Ljubljana – Stanovanjska soseska Polje I, zgrajena sredi leta 2005, za katero sta arhitekta Vasa Perović in Matija Bevk dobila Plečnikovo nagrado, je po dobrih devetih letih že potrebna prenove. Razlog zanjo so slabo izvedena obrtniška dela in nevgradnja projektno predvidenih materialov.
Javni stanovanjski sklad mestne občine se je za objavo javnega naročila za »sanacijo fasadnega ovoja šestih večstanovanjskih objektov v soseski Polje I« odločil zato, ker so se najemniki več socialnih stanovanj začeli pritoževati, da jim v posameznih prostorih zamaka, posledično pa da je na stenah in stropovih vse več plesni. Ker je škoda vsak dan večja, stanovalci pa vse bolj jezni, je sklad v začetku meseca objavil razpis z zelo kratkim rokom za prijavo. Ponudbe bodo začeli odpirati že jutri.
Izbrani izvajalec sanacijskih del naj bi delo na šestih stanovanjskih stolpičih (Polje 371 do 376) začel 15. septembra, končati pa ga bo moral v 75 dneh oziroma do decembra. Za vsa dela bo moral dati desetletno garancijo za dobro izvedbo del (ta znaša 10 odstotkov od pogodbene vrednosti) in splošno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v višini petih odstotkov od vrednosti posla.
Porazne ugotovitve
Kot je razvidno iz dveh poročil podjetja SPL, ki je po nalogu mestnega stanovanjskega sklada maja in junija letos izvedlo pregled ovoja stavbe in stanovanj zaradi nastanka plesni v njih, so podrobneje pregledali le objekta Polje 372 in 374, četudi naj bi imeli podobne težave tudi v preostalih štirih stolpičih. Za ugotovitev stanja sta namreč zadoščala že dva.
Ko so slabih devet let po gradnji preverjali stanje fasade in izolacije, so ugotovili, da bo zaradi številnih strokovnih napak, odstopanj od projekta in slabe izvedbe detajlov potrebna temeljita sanacija na videz sicer zelo modernih objektov.
Tako manjkajo trakovi proti mrčesu v kapih strehe, podkonstrukcije so narejene iz aluminijastih kotnih profilov namesto iz lesenih letev, zaščita toplotne izolacije je na več mestih poškodovana, enako tudi izolacija, notranje stene ob oknih niso obložene z lesom, zaradi rež med ploščami, širokih od enega do petih centimetrov, so nastali toplotni mostovi, hkrati pa sta imela dostop pod izolacijo tako zrak kot vlaga. Zaradi odprtih stikov med balkoni in fasado je marsikje viden vdor živali – v prezračevalnih kanalih so odkrili ptičja gnezda, v prezračevalnih slojih pa osja. Poleg slabo izvedenih detajlov so ponekod že odpadle pritrdilne fasadne podložke z zakovicami. V poročilu so zapisali še, da so za toplotno izolacijo uporabili stekleno namesto v projektu predvidene kamene volne.
Še huje je v pritličnih delih. Tam »dodatni toplotni most povzročajo tudi železni nosilci prefabriciranih betonskih elementov cokla, ki niso izolirani, ampak samo sidrani na armiranobetonsko ploščo«. Poleg tega so naleteli na neizolirano odtočno cev, ki je odmaknjena od nosilne stene kar štiri centimetre. Ker vmes ni izolacije, lahko pri nizkih temperaturah nastaja toplotni most oziroma vertikalni vlek hladnega zraka po celotni višini objekta.
Kaj bodo sanirali
Iz vprašanj morebitnih izvajalcev in odgovorov financerja prenove lahko razberemo, da bo moral izbrani izvajalec imeti precej veliko ekipo, ki bo sposobna v kratkem času izvesti zahtevno sanacijo na vseh šestih in med seboj ločenih objektih. Po vsej verjetnosti bo treba zamenjati precejšen del toplotne izolacije, če ne celo vso, poskrbeti za odpravo napak (slabi stiki, reže, manjkajoča izolacija ...) in nazadnje znova pritrditi več tisoč kvadratnih metrov fasadnih plošč. Na njihovo srečo in hkrati nesrečo stanovalcev sanacija plesni v stanovanjih ni del tega razpisa in je vprašanje, kdaj bo prišla na vrsto. Če sploh.
Pojasnila sklada
Julka Gorenc z ljubljanskega stanovanjskega sklada je povedala, da je sklad pogodbo za izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za gradnjo objektov v soseski Polje I z izvajalcem SCT, ki je zdaj v stečaju, sklenil septembra 2003. Po pogodbi je bil izvajalec zavezan naročniku izročiti bančno garancijo za odpravo napak v višini 10 odstotkov končne pogodbene vrednosti z veljavnostjo petih let. Ker je njena veljavnost že potekla, naročnik sanacije fasade ne more financirati iz unovčene bančne garancije.
Ker, pravi Gorenčeva, »naročnik in izvajalec nista sklenila pravnega posla za nominacijo kateregakoli podizvajalca pri gradnji soseske, JSS MOL nima podatka o tem, ali je fasado izvajal izvajalec ali podizvajalec«. To pa pomeni, da bodo stroške nujnih popravil v soseski Polje I morali plačati davkoplačevalci.
Na vprašanje, kako se namerava stanovanjski sklad izogniti podobnim zgodbam, je pojasnila, da so v preteklosti dobro izvedbo del in obveznost odprave napak v garancijski dobi zavarovali z jamstvi bank oziroma zavarovalnic. Zadnja leta pa po izteku splošnega petletnega garancijskega roka sklad od izvajalca zahteva izročitev garancije (banke ali zavarovalnice) za odpravo napak na fasadi in strehi za obdobje nadaljnjih petih let po izteku splošnega roka.
Bo kdo odgovarjal za napake?
Zanimala nas je še odgovornost projektanta in nadzornikov gradnje. Kot smo izvedeli, je stanovanjsko sosesko Polje I projektirala družba Elea, projektiranje, consulting in propaganda, d. o. o., nadzor nad gradnjo pa je izvajala družba Imos, d. d. Na skladu so obljubili, da bodo najprej poskrbeli za sanacijo objektov in najemnikom zagotovili kakovostno bivanje v stanovanjih. Šele nato pa bodo preverili, »iz katere sfere je izhajala potreba po sanaciji (napake v projektih in/ali neustrezno opravljanje nadzora nad izvedbo del). Glede na ugotovljeno bo sklad preučil vse pravne možnosti sodnega uveljavljanja morebitne odškodninske odgovornosti projektanta oziroma nadzornika«.
Na naše vprašanje, ali bi bilo smiselno sestaviti seznam slabih izvajalcev, so nam na skladu odgovorili, da ne nameravajo sestavljati nobenih črnih list izvajalcev, projektantov in nadzornikov. Uvrstitev posameznega subjekta na tako listo namreč nujno pomeni, da bi mu morali dokazati, da je opravil svoje delo nekakovostno in da je (so)odgovoren za napake.
