Stolpnica ob Vojkovi še vedno na nikogaršnji zemlji

Sodni ogled stolpnice ob Vojkovi 71 razkril precej še ne evidentirane (so)lastnine v podzemlju.

Objavljeno
27. november 2015 17.13
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana – V stanovanjski soseski BS 3, znani po večletni bitki med Mestno občino Ljubljana, Bojanom Gjuro in Gipossom za lastništvo parkirišč, ploščadi in zelenic okoli stolpnic in blokov, si lastniki na Vojkovi 71 že od leta 2013 prizadevajo, da bi v nepravdnem postopku določili pripadajoče zemljišče. A glede na sodni ogled na terenu ta še dolgo ne bo končan.

Na sodnem ogledu omenjene stolpnice in okolice, ki sta se ga poleg lastnikov udeležila tudi odvetnik občine in sodni izvedenec, je sodnik hitro ugotovil, da bo treba elaborat precej dopolniti, saj vanj niso zajeti vsi prostori ali deli, prav tako je sporna razmejitev nekaterih izmed njih, še zlasti skupnih delov stavb v razvejenem podzemnem delu.

Četudi je sodnik sodnemu izvedencu naložil, naj popravi elaborat tako, da bo del stavbe tudi hodnik v kletnih prostorih, je hkrati prekinil postopek ugotavljanja pripadajočih zemljišč. Zaradi velike verjetnosti, da dolg hodnik ne bo pripadel le tej stolpnici, temveč tudi sosednji, se je odločil, da bo sestavil nov spis in obvestil sosede, ki bi lahko bili solastniki tega hodnika in drugih še neidentificiranih ali geodetsko nepravilno izmerjenih prostorov.

Tudi zaradi izgovorov

Stanislav Knez, koordinator lastnikov z Vojkove 71, ki je vodil sodni ogled, je razkril, da je namen lastnikov stolpnice določiti minimalni obseg pripadajočih zemljišč k temu objektu, da bi lahko v prihodnosti reševali vprašanja v lastni hiši. Pri tem je imel v mislih predvsem to, da bi na svojih, sodno določenih zemljiščih, skupnih delih in napravah lahko izvajali redna in nujna vzdrževalna dela, da bi vsakemu od lastnikov zaračunali natančno določljiv delež stroška in da nihče ne bi imel izgovora.

Težava je tudi v tem, da se soseska BS 3 razteza med Baragovo, Vojkovo in Cesto Janeza Porente, kjer se za lastništvo več hektarjev zelenic, parkirišč, ploščadi, otroških igrišč in drugih zemljišč med stolpnicami in bloki potegujejo tako občina kot stanovalci ter Bojan Gjura, ki je leta 2002 od Gipossa in Giposs investa odkupil velik del zemljišč. Zemljiškoknjižni kaos ob odpravi družbene lastnine in neprenosu nepozidanih zemljišč nazaj na občino so izkoristili mnogi »podjetniki«, ki so se polastili »nikogaršnje« zemlje in delov ploščadi pred bloki in stolpnicami. Precej je tudi takih, ki so si ob objektih prilastili del zelenic in jih spremenili v svoje ograjene atrije ali pa so si pritlične lokale podaljšali še s prizidki oziroma zimskimi vrtovi.

Četudi je vrhovno sodišče že decembra 2009 spoznalo, da sta Giposs in Giposs invest Gjuri prodala funkcionalna zemljišča (po novem pripadajoča zemljišča), in je prodajo za nično nekaj mesecev pozneje v ponovljenem postopku označilo tudi okrožno sodišče, pa s tem problem zemljišč znotraj soseske še ni bil samodejno rešen. Etažne lastnike je za določitev pripadajočih in skupnih zemljišč v naselju sodišče napotilo na nepravdni postopek po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine.

Pice pa še kar pečejo

Zdaj mora sodišče v nepravdnem postopku odločiti o ureditvi statusa vseh zemljišč, ki pripadajo naselju kot celoti ali posameznim ulicam. Četudi morajo v njih sodelovati vsi zemljiškoknjižni lastniki, sodišče pa večino dela opraviti po uradni dolžnosti, se bo določanje pripadajočih zemljišč najbrž vleklo še leta. Sploh če bosta vsaka stolpnica ali blok ob Vojkovi, Puhovi, Trebinjski, Maroltovi in Reboljevi problem reševala le za svoj objekt in ne vsaj s celo ulico.

Na Vojkovi 71 že ugotavljajo, da bodo morali v svoj postopek vplesti vsaj sosede na Vojkovi 73, s katerimi si delijo podzemni hodnik in del skupnih napeljav. Poseben zalogaj bo picerija Tartuf, ki si jo je podjetnik Živojin Vladović pred leti uredil pod betonsko ploščadjo, po prvotnem načrtu zasnovano kot prostor za rekreacijo stanovalcev.

Četudi po pravnomočnem sklepu sodišča tam picerije sploh ne bi smelo več biti, ta še obratuje. Ostajajo tudi betonske stopnice, ki s ploščadi vodijo v podzemno etažo in zastekljen del hodnika, ki je bil prej odprt, do njega pa so vodile okrogle stopnice. Vprašanje je, kako bodo rešili ta in druge sporne posege v soseski.

Prav tako ni jasno, kakšno bo stališče stanovalcev in lastnikov lokalov, do kod naj sega njihovo pripadajoče zemljišče, kaj pa naj bo skupna lastnina, ki pripada delom soseske ali vsej soseski. To je namreč povezano z velikimi stroški vzdrževanja – košnjo zelenic, popravili dotrajanih betonskih ploščadi, urejanjem poti, otroških igrišč in z zapornicami ograjenih zunanjih parkirišč.