Tiskane izdaje
Ljubljana – Pogodbe, s katerimi so banke Grepu odobrile 140 milijonov evrov posojil, dodatno osvetljujejo, kako je nastala več kot sto milijonov evrov velika bančna luknja v Stožicah, ki bo najverjetneje končala na slabi banki in na plečih davkoplačevalcev.
Pogodbe je včeraj medijem predstavil mestni svetnik Miha Jazbinšek, ki trdi, da so se banke pustile preslepiti, »krivi za to pa so podpisniki vseh pogodb«, torej bankirji, gradbinci in predstavniki občine, ki je za posojila zastavila tudi stadion in dvorano.
Začetek bančnega financiranja projekta Stožice sega v junij 2009, ko sta NLB in Factor banka zanj namenili vsaka 12,5 milijona evrov. Po pogodbah sodeč je šlo za kratkoročna kredita, ki bi morala biti vrnjena v petih mesecih. Vendar kot kaže, nista bila poplačana. Iz glavne pogodbe, s katero je konzorcij sedmih bank Grepu odobril posojilo v vrednosti 115 milijonov evrov (NLB je prispevala 50, SID in Abanka po 18,5, Banka Celje in NKBM po 9, Gorenjska banka in Factor banka pa po 5 milijonov), je namreč razvidno, da namen posojila ni bil le financiranje investicije v Stožice, temveč tudi poplačilo prej danih posojil NLB in Factor banke. Banke so postavile trideset pogojev za črpanje kredita in nazadnje Grepu v dveh delih odštele sto milijonov evrov, ta pa ni odplačal še nobenega obroka glavnice. Zadnjih 15 milijonov banke niso nikoli izplačale.
Kopica fiktivnih pogodb?
Med pogoji je podpis pogodbe med MOL in Grepom o najemu parkirnih prostorov v Stožicah: banke so zahtevale, da je pogodba vredna najmanj 1,8 milijona evrov, kolikor je na koncu tudi bila. Zaradi te pogodbe so kriminalisti decembra lani na domu obiskali ministra Romana Jakiča, ki je bil leta 2010 direktor mestnega zavoda Tivoli. Kot je znano, na Nacionalnem preiskovalnem uradu sumijo, da je šlo za fiktivno pogodbo in za pomoč pri preslepitvi bank za pridobitev kredita.
Jazbinšek pa meni, da to ni bila edina fiktivna pogodba v stožiškem poslu. Enako sumi za devet kreditnih pogodb med Grepom ter Gradisom G, Energoplanom, avstrijsko Supernovo in Primorjem, s katerimi so ta štiri podjetja Grepu posodila skupno 29,6 milijona evrov. »Ocenjujem, da ta denar ni bil Grepu nikoli izplačan,« pravi svetnik Zelenih Slovenije. Če je pri prvih treh podjetjih financiranje Grepa razumljivo, saj gre za njegove družbenike, pa je nekoliko nenavadno posojilo Primorja, ki je bil v Stožicah eden od podizvajalcev. Z Grepom je julija 2010 podpisal pogodbo o dolgoročnem posojilu (do leta 2015) v vrednosti petih milijonov evrov. Kot je znano, je gradbinec kasneje končal v stečaju. Tudi ta posojila so bila med pogoji bank za izplačilo 115 milijonov evrov, v primeru Primorja naj bi šlo za preoblikovanje terjatev v kredite, kar pa v posojilni pogodbi med Primorjem in Grepom ni navedeno.
Brez virov in
Po svetnikovem mnenju je banke preslepil Grep, »s tem da je podpisal, da jamči za izvršljivost pogodbe«. »Grep je vedel, da s temi 115 milijoni ne bo mogel zgraditi Stožic. To bi morale vedeti tudi banke, a so se skrile za tem, da so imele zastavno pravico na celotni nepremičnini,« je Jazbinšek poudaril, da je MOL kot dodatek k tej pogodbi podpisala pogodbo o zastavi nepremičnin, s katero je za 115-milijonski kredit zastavila tudi javni del Stožic, torej dvorano in stadion. Kot je znano, srbska Delta, ki je bila najprej za trgovski center pripravljena plačati 242 milijonov evrov, nato pa je od projekta odstopila, trdi, da ji banke na podlagi zastavne pravice niso bile pripravljene dati posojila.
Toda javni del je bil zastavljen zgolj do marca 2011, ko so banke, Grep in MOL podpisali dodatek k pogodbi, s katerim je bankam ostala zastavna pravica na samo še 57,9-odstotnem deležu trgovskega centra, ki naj bi bil vreden slabih 114,8 milijona evrov. »Preslepitev bank z zastavo le nedonosnega dela trgovskega centra je do nadaljnjega obremenila slabo banko in s tem javne finance,« opozarja Jazbinšek.
