Tiskane izdaje
Ljubljana – Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur, pri nas pa te prakse ni, predvsem zaradi stroškov. Med izpitnim obdobjem, v maju, juniju in septembru, pa je najdlje, do polnoči, odprta Centralna tehniška knjižnica (CTK), letos tudi ob sobotah in nedeljah.
Tudi v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) so čitalniške prostore med 8. majem in 30. junijem, tako kot že nekaj let, med tednom odprli tudi zvečer. Od ponedeljka do petka so tako uporabnikom v tem obdobju tudi med 20. in 22. uro na voljo študijski prostori oziroma 196 sedežev v veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje, Plečnikov hodnik in garderoba, vendar pa po 20. uri vstop v knjižnico ni več mogoč.
Dogovor univerzitetnih knjižnic
Na vprašanje, zakaj so se odločili za takšen odpiralni čas, je ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir odgovorila, da je Študentski svet Univerze v Ljubljani spomladi 2011 na Komisijo za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani posredoval pobudo za podaljšanje odpiralnega časa čitalnic univerzitetnih knjižnic. NUK in CTK sta izvedli skupno raziskavo in na podlagi teh ugotovitev ter prostorskih in kadrovskih zmožnosti v medsebojnem dogovoru prilagodili odprtost knjižnic oziroma posameznih čitalniških prostorov. Pri tem sta upoštevali ustroj in značilnosti zgradb, v katerih delujeta knjižnici, in s tem povezane stroške. Ti so v primeru NUK znatno višji, zato se je CTK odločila za daljšo odprtost.
Prva nočna knjižnica
CTK je tako pred petimi leti, ko so podaljšali delovni čas med tednom, in je bila odprta od 8. do 24. ure, postala prva nočna knjižnica v Ljubljani. Ob sobotah je bila odprta od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa je bila zaprta. Na vprašanje, kako je bila CTK zasedena v prvem mesecu, ko je do polnoči odprta tudi ob sobotah in nedeljah, je direktor Miro Pušnik odgovoril, da obisk knjižnice zelo presega njihova pričakovanja: »Knjižnica je v teh dneh zasedena od jutra do večera, zgodilo se je tudi da v nedeljo ob 17. uri ni bilo dovolj prostora za vse. Žal so se študenti morali učiti tudi v avli in na terasi.«
Povedal je, da so se za odprtost do polnoči odločili zaradi potreb njihove največje skupine uporabnikov, to je študentov, vodile pa so jih tudi dobre prakse v tujini. V dveh raziskavah, eno so izvedli pred leti, drugo pa sedaj, se je izkazalo, da je odpiralni čas do polnoči optimalen. Predvsem z bolonjsko reformo in glede na prostorske probleme nekaterih fakultet v bližini, denimo filozofske, se je delovni dan študentov raztegnil v pozni popoldan oziroma večer. V obeh anketah so jim študentje tudi povedali, da po polnoči zaradi organizacije prevoza v mestu za študij v knjižnici ni večjega interesa. Le ob sobotah in nedeljah, ko nimajo drugih študijskih obveznosti, pa se lahko v celoti posvetijo študiju, zato so, še posebno v izpitnem obdobju, ti dnevi za njih najbolj dragoceni.
Večina stroškov zaradi varovanja
Ob tem pa direktor CTK tudi pravi, da jih k daljši odprtosti vodi tudi čisto ekonomski interes in odgovornost: »CTK deluje v najetih prostorih, najemnina je visoka, plačuje pa jo javni proračun. Vsak dan zaprtja knjižnice, ko sicer obstaja interes za uporabo njenih virov in storitev, povzroča ekonomsko škodo. CTK ima to prednost, da se obratovalni stroški zaradi lokacije v velikem poslovnem kompleksu zaradi podaljšanja delovnega časa bistveno ne povišajo. Večina stroškov nastaja predvsem zaradi dodatnih stroškov varovanja. Za nas je to predvsem tehnični problem, nikakor pa ne sme biti vsebinski. S podaljšanjem odpiralnega časa je bistveno bolje izkoriščen denar, vložen v najemnino. Poudariti pa moram, da so v ospredju te odločitve uporabniki.«
Uporabnikom CTK je trenutno na voljo 180 čitalniških mest, in sicer 24 v tihi čitalnici, 8 v študijskih sobah ter 148 v čitalnicah v prostem pristopu. Struktura uporabnikov je tudi ponoči podobna kot podnevi, največ je študentov, ki knjižnico uporabljajo za pripravo na izpite. Prihajajo pa tudi drugi uporabniki, ki berejo časopise, uporabljajo storitve interneta, si izposojajo in vračajo knjige in podobno. »Opažamo obisk starejših obiskovalcev in brezposelnih, ki uporabljajo večinoma storitve interneta,« pravi Pušnik.
Na vprašanje, ali razmišljajo o tem, da bi bilo podaljšanje odprtosti do polnoči tudi ob sobotah in nedeljah trajno oziroma, da bi bila knjižnica odprta 24 ur na dan in sedem dni na teden, kot je to ponekod v tujini, direktor odgovarja, da o tem razmišljajo, vendar pa to z obstoječimi sredstvi ni realno. Ta obdobja pa bi bilo mogoče razširiti tudi na obdobja v času novembrskih kolokvijev in semestrskih počitnic v januarju in februarju, ko so prvi izpitni roki: »Res pa je, da so se izpitni roki raztegnili praktično na vse obdobje v letu, zato z obstoječimi sredstvi poskušamo določiti najbolj optimalni odpiralni čas. Rezultate bomo predstavili financerjem in poskušali pridobiti podporo za čim daljša obdobja.«
Potrebovali bi CTK 2
Ob tem še dodaja, da prostori CTK tako po površini kot tudi po kakovosti študijskih mest ne dosegajo več dejanskih potreb in standardov na tem področju: »Problemi so s kakovostjo zraka, saj je knjižnica preobremenjena, bistra glava pa je seveda za študij pomembna. Prav tako nimamo študijskih sob za skupinsko učenje, študijskih celic in podobno. Oprema knjižnice je zastarela, sredstva za investicije pa zelo omejena. Nujno bi potrebovali nove prostore oziroma CTK 2. Pri tem ne stremimo za megalomanskimi projekti temveč za racionalno rešitvijo, lahko tudi v okviru prostorov v lasti države ali ljubljanske univerze, kjer pa bi imeli vpliv na arhitekturne rešitve v skladu s sodobnimi standardi na tem področju. Vsekakor si naši študenti to zaslužijo. Pogosto se vprašam, kako uspešni bi šele bili, če bi te stvari imeli urejene tako, kot jih imajo njihovi kolegi v tujini,« sklene direktor CTK Pušnik.
Dlje bi lahko bila odprta nova, sodobna NUK
Ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir pa na vprašanje, ali razmišljajo, da bi morda po zgledu študijskih knjižnic po svetu tudi vrata NUK odprli za dlje časa, odgovarja, da v Plečnikovi palači NUK to mogoče. Sodobne akademske knjižnice so namreč načrtovane tako, da je ob majhnih dodatnih stroških mogoča ločena odprtost čitalnic tudi izven delovnega časa celotne knjižnice in prisotnost knjižničarjev pri tem ni potrebna: »Že v pilotni fazi podaljšane odprtosti NUK je bilo ugotovljeno, da je potrebno v tem času zaradi varnosti zaklepati gradiva in objekte ali pa zagotoviti prisotnost dodatnih zaposlenih, kar pa je povezano z znatnimi stroški.« Na sodoben način, ki bi omogočal tudi daljšo odprtost, pa je bila načrtovana nova stavba NUK, projekt, ki še čaka na uresničitev.
Ravnateljica: Urnik odprtosti je primeren kompromis
Ob tem še dodaja, da je Plečnikova palača NUK kulturni spomenik najvišjega reda, zato prilagajanje čitalniških prostorov in njihove opreme potrebam današnjih uporabnikov zahteva veliko več truda kot v drugih knjižnicah: »Ocenjujemo, da je obstoječi urnik odprtosti v danih razmerah primeren kompromis med odzivom na potrebe študentov in stroški knjižnice.«
V NUK je sicer skupaj na voljo 326 čitalniških mest in 35 javnih računalniških delovnih postaj. Kot pravi ravnateljica, se v času priprav na izpite, še posebno popoldne, zasedenost študijskih mest opazno poveča in zgodi se, da morajo uporabniki kljub učinkovitemu rezervacijskemu sistemu čakati na prosto mesto. V času podaljšane odprtosti so čitalniška mesta zasedena 40-odstotno. Ob petkih in sobotah pa je zasedenost manjša kot v drugih delovnih dneh.
V NUK na dan največ 2258 obiskovalcev
Aktivnih uporabnikov NUK je 10.931, uporabnikov e-virov in storitev oziroma virtualnih članov pa 14.371. Največji dnevni obisk je bil 11. junija 2014, ko je bilo v knjižnici 2258 obiskovalcev. Letni obisk knjižnice, ki ga merijo s termično kamero, je 286.858. Poleg študentov, profesorjev in raziskovalcev NUK fizično in virtualno obiskujejo tudi dijaki, zaposleni, upokojenci, brezposelni in tujci. Veliko je obiskovalcev prireditev, razstav, simpozijev itn. Naraščajo tudi turistični in strokovni ogledi Plečnikove arhitekture. Cena izkaznice NUK je 3 evre, članarina za eno leto je 15 evrov, za tri mesece 6 evrov, za študente Univerze v Ljubljani in brezposelne je brezplačna, za študente drugih univerz in upokojence je leta članarina 6 evrov.
Obiskanost CTK in članarina
Fond tiskanih virov v CTK obsega okoli 210.000 knjig, 27.000 letnikov znanstvenih in strokovnih revij (od tega okoli 600 naslovov tekoče naročenih revij) ter okoli 70.000 standardov.Aktivnih članov, ki si vsaj enkrat na leto izposodijo knjigo, je okoli 5500, na leto pa imajo približno 180.000 obiskov. Ker pa je vstop v knjižnico brez omejitev, prostor in informacijske vire uporablja veliko več uporabnikov kot je aktivnih članov, ocenjujejo, da jih je več kot 15.000. Za študente Univerze v Ljubljani je uporaba CTK brezplačna, to velja tudi za dijake, upokojence in brezposelne, ki prinesejo potrdilo. Za študente drugih univerz ali visokih šol je letna članarina 6,3 evra, za ostale 10,5 evra, polletna članarina pa je za študente drugih univerz in upokojence 4 evre, za ostale 6 evrov.
