Tiskane izdaje
To je le del odgovora direktorja Lekarne Ljubljana Marjana Sedeja, s katerim je razorožil vse tiste mestne svetnike, ki so se spraševali, ali je v ozadju odločitve Lekarne Ljubljana, da pomaga ustanoviti in po potrebi v celoti samo financirati omenjeni mestni zavod za paliativno oskrbo, res le humanitarnost, in ne morebiti tudi kakšen skriti poslovni interes. Mnogi izmed njih namreč še niso pozabili na afere, povezane z ustanavljanjem podjetja LL Grosist in spore s konkurenčnimi lekarniškimi grosističnimi dobavitelji zdravil ter širitvijo lekarniške mreže zunaj območja MOL.
Vse tiste, ki jih skrbi, ali bodo lekarnarji kos tako zahtevnemu projektu, kot je skrb za umirajoče, pa je potolažil tudi z besedami, da je pojem hospic več kot le paliativnost, saj tam ne gre le za celovito oskrbo umirajočega, temveč tudi za obravnavo njegovih trpečih svojcev in prijateljev, vključno z duhovno oskrbo vseh navedenih.
Čeprav je med 37 navzočimi svetniki svoj glas k sprejetju soglasja za ustanovitev zavoda »za izvajanje dejavnosti hospica, razvoja lekarniške dejavnosti in vzpostavitve izobraževalnega centra za paliativno oskrbo« pod okriljem Lekarne Ljubljana dalo kar 36 svetnikov, le eden pa je bil proti, začetek razprave ni nakazoval takega epiloga.
Zanj je po svoje kriv kar župan Zoran Janković, saj je Sedeju besedo dal šele na koncu te točke, namesto na začetku. Opozicija je namreč začela postavljati precej neprijetnih vprašanj, na katere v predloženih gradivih ni našla odgovorov.
Pomisleki
Mojco Kucler Dolinar (NSi) je tako zanimalo, kako bodo rešili problem izgube hiše Hospic, ki jo je pridelalo Slovensko društvo hospic, za naprej pa, kdo se v Lekarni Ljubljana ta trenutek ukvarja z geriatrijo, kdo bo nadziral delovanje novega zavoda, kako se bo zavod financiral, saj ni pričakovati, da bodo zasebne donacije zadoščale. Postavlja se ji vprašanje, ali bodo ob predvidenem letnem proračunu za delovanje zavoda, ki naj bi znašal okoli 470 tisočakov, res dobili 230 tisočakov od zavoda za zdravstveno varstvo, preostanek pa od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evrope (razpisi EU). Na koncu se je še vprašala, ali bo zavod skrbel le za oskrbovance iz MOL ali še za koga iz drugih regij.
Jankovićev odgovor
Župan ji je poskušal razložiti, da je bilo pač treba presekati več kot osemletno prerekanje okoli statusa in financiranja hiše Hospic oziroma tega, ali paliativna oskrba sodi pod zdravstvo ali socialo. In dodal, da bo v primeru, da ne bo dovolj donacij, ves potreben denar pač zagotovila LL. Z novoustanovljenim zavodom pa se bodo lahko tudi resneje pogovarjali z vlado in ministrstvi.
Maja Urbanc (SDS) je obžalovala, ker problem paliativne oskrbe oziroma hospicev ni urejen na državni ravni, a upa, da bo omogočena brezplačna oskrba umirajočih in da ne gre za nepremišljeno in ad hoc ustanavljanje zavoda.
Pismo Slovenskega
Župan je pismo komentiral z besedami, da kaže predvsem na medsebojni obračun prejšnjega in zdajšnjega vodstva v Slovenskem društvu hospic in da je zanje zdaj ključno vprašanje, kdo bi bil v novem javnem zavodu zaposlen in kdo ne, ne pa, kdaj oziroma kako hitro bi hiša znova lahko začela sprejemati umirajoče. Oni naj obračunavajo med sabo kje drugje, ne pa na mestnem svetu, je pristavil.
Marija Horvat (Desus) je opozorila, da Slovenskega društva hospic ne bi smeli preveč idealizirati, saj v njegovem delovanju ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Dejala je, da se društvo namenoma ni javljajo na razpise, tudi za dodelitev koncesije ne, da niso hoteli nadzora nad svojo porabo prejetega denarja in da je bil ljubljanski hospic bolj za premožne kot pa za revne umirajoče. Menila je še, da bodo LL tej novi nalogi kos.
Župan je zagotovil, da bo delovanje hiše Hospic, v katero se doslej ni vtikal, odslej pod budnim nadzorom, da bo delovala po jasnih merilih in da bodo direktorja zavoda iskali z javnim razpisom.
Vsakršni dvom o sposobnosti LL, da bo novi zavod vodila, tako kot je treba, je razblinil Mirko Brnič Jager, ki je tudi član sveta zavoda LL. Dejal je, da gre za ugleden zavod, ki si zagotovo ne bo privoščil, da bi svoj ugled postavil na kocko. Da se zaveda odgovornosti, je po njegovem prepričanju dokaz to, da namerava veliko skrb posvetiti tudi izobraževanju prostovoljcev. Da s Slovenskim društvom hospic ne namerava prepirati, temveč iskati rešitve v smeri sodelovanja, pa je Sedej dokazal z besedami, da je potreb po paliativni oskrbi preveč, da bi zavrnili pomoč kogarkoli.
